Ne kupujem delnic zato, ker rastejo. Kupujem jih zato, ker razumem podjetje. $META

Dlje ko vlagam, bolj se utrjujem v eni preprosti filozofiji.

Nočem loviti raket. Nočem kupovati kakovostnih podjetij za vsako ceno. In nočem paničariti vsakič, ko delnica po nakupu pade za 10–20 %.

Poskušam delati nekaj stvari vedno enako:

Kupiti kakovosten posel, ki ga razumem. Poznati razlog, zakaj ga imam. Ne preplačati vrednotenja. Dokupovati postopoma. In dati podjetju čas.

Lep primer je zame $META. Nekoč ni bila moja največja pozicija. Postopoma sem jo držal, pustil fundamentom delovati in danes je postala največja pozicija v mojem portfelju. Ne zato, ker bi jo še vedno agresivno lovil, ampak zato, ker je podjetje raslo in čas je naredil svoje.

Trenutno podobno gradim pozicije na primer v $MELI, $UBER, $BAM, $MSCI in $SPGI.

Če cena pade, podjetje pa še naprej raste, se denarni tok izboljšuje in moja naložbena teza ostaja enaka, me sama rdeča barva v portfelju ne skrbi preveč.

Veliko bolj me zanima, kje bo to podjetje čez 5–10 let, kot pa kje bo njegova delnica naslednji teden.

Seveda ne uspe vsak nakup. Pomembno je, da padca cene ne zamenjamo za padec kakovosti podjetja.

Zame je vlaganje vse manj iskanje naslednje »vroče delnice« in vse bolj:

kakovost + razumna cena + potrpežljivost + disciplina.

In prav te strategije se želim držati tudi naprej.

Kako pa vi? Raje gradite kakovostne pozicije leta ali iščete nove priložnosti pogosteje?