Sodobne vojne ne odloča le število vojakov. Odločajo radarji, senzorji in tehnologija

Na sodobnem bojišču odloča hitrost, s katero vojska odkrije grožnjo, ovrednoti podatke in uporabi natančno sredstvo. Radarji, elektronsko bojevanje, prestrezniki, brezpilotni sistemi in vojaška programska oprema zato postajajo najhitreje rastoči del obrambnih proračunov. Zato je zelo pomembno razumeti, koliko rasti in koliko od nje že vsebujejo cene delnic.

Kako se spreminja sodobno vojskovanje

Kdor prvi vidi, zmaga

Vojaška moč se je prej merila s številom vojakov, tankov in letal. Danes se vse bolj meri z dolžino tako imenovane »kill chain«, torej s časom med odkritjem cilja in njegovim zadetjem. Vojna v Ukrajini je pokazala, da je bojišče skoraj prosojno: poceni brezpilotniki, sateliti in senzorji odkrijejo koncentracijo tehnike v nekaj minutah. Kdor prvi pridobi informacijo, jo pravilno ovrednoti in hitro posreduje strelnim sredstvom, ima odločilno prednost tudi proti številčnejšemu nasprotniku.

Iz tega izhajajo trije premiki. Radarji in senzorji morajo razlikovati med balistično raketo, manevrirno raketo in majhnim brezpilotnikom. Podatke iz tisočev senzorjev mora obdelati programska oprema, ker človek tega v realnem času ne zmore. Komunikacijska omrežja morajo delovati tudi ob motenju, ker jih bo nasprotnik poskušal oslepiti.

Elektronsko bojevanje kot nevidna fronta

V Ukrajini je motenje satelitske navigacije in radijske komunikacije postalo običajen del vsakodnevnega boja. Orožje, ki se zanaša na GPS, je izgubljalo natančnost, brezpilotniki so padali zaradi prekinjene povezave, obe strani pa sta začeli uporabljati brezpilotnike, vodene po optičnem vlaknu, ki jih ni mogoče motiti. Dolgoročna posledica je povpraševanje po odpornih radijskih postajah, motilnikih in sistemih, ki lahko hitro menjajo frekvence. To področje ne sodi med najbolj vidna, ima pa visoke vstopne ovire zaradi tajnosti in certifikacij.

Brezpilotniki in prestrezniki spreminjajo ekonomiko boja

Vojna z Iranom, ki se je začela 28. februarja 2026, je po analizi Kongresne raziskovalne službe (CRS) z dne 5. 10. 2026 prinesla prestrezanje več kot 6.000 napadalnih brezpilotnikov in več kot 1.500 balističnih raket. Po podatkih CRS je ameriška vojska poročala o porabi približno 1.700 prestreznikov Patriot, 200 THAAD in 150 raket Standard Missile. Kongresni proračunski urad (CBO) ocenjuje, da so ZDA porabile polovico do dve tretjini zalog nekaterih prestreznikov in da bo njihova obnova trajala najmanj pet let.

Konflikt je razkril temeljno nesorazmerje: poceni brezpilotnik za deset tisoče dolarjev pogosto sestreli prestreznik za milijone. Zato raste povpraševanje po večplastni obrambi, ki združuje motenje, laserje in cenejša kinetična sredstva.

Kratkoročne lekcije proti trajnim spremembam

Treba je razlikovati med izrednim povpraševanjem po dopolnitvi izstreljenih zalog in trajno spremembo doktrin. Dopolnjevanje zalog je po svoji naravi začasno, čeprav bo trajalo leta. Strukturni pa je nasprotno premik k povezovanju senzorjev in orožij v eno omrežje, k avtonomnim sistemom in k dolgoročnim večletnim pogodbam za strelivo. Podjetja, katerih izdelki temeljijo na tem drugem valu, imajo kakovostnejši profil rasti.

Obrambna industrija in naraščajoči proračuni

ZDA: rekorden predlog, negotova realnost

Aprila 2026 je ameriška administracija predložila predlog obrambnega proračuna za fiskalno leto 2027 v višini 1,5 bilijona USD. Predlog združuje 1,15 bilijona USD rednih sredstev in 350 milijard USD iz tako imenovanega proračunskega usklajevanja, ki ga mora Kongres potrditi s posebnim zakonom. V primerjavi z ravnjo fiskalnega leta 2026 gre za povečanje približno 44 %.

Z vidika analiziranih podjetij so pomembne te postavke predloga:

• približno 54 milijard USD za avtonomne in daljinsko vodene sisteme, od tega 39,2 milijarde USD v okviru pobude »Drone Dominance«,

• približno 17,5 do 17,9 milijarde USD za protiraketni ščit Golden Dome, večinoma iz sredstev proračunskega usklajevanja,

• izrazito višji nakupi streliva in prestreznikov ter več večletnih pogodb za strelivo.

Junija 2026 je vlada poleg tega zaprosila za izredni proračun, katerega del je 21 milijard USD za strelivo. Po podatkih CRS iz oktobra 2026 niti izredna niti uskladitvena sredstva še niso bila potrjena.

Evropa in Nato: počasnejši, a stabilnejši trend

Na vrhu v Haagu leta 2025 so se zaveznice zavezale, da bodo do leta 2035 za jedrne obrambne izdatke namenjale 3,5 % BDP in dodatnih 1,5 % za z obrambo povezane izdatke. Po ocenah Nata, objavljenih julija 2026, se bodo obrambni izdatki evropskih zaveznic in Kanade leta 2026 povečali za približno 11 % na 634 milijard USD, kar ustreza 2,53 % njihovega BDP. Evropsko povpraševanje je za ameriška podjetja pomembno predvsem pri sistemih Patriot, strelivu in brezpilotnikih, ker tam domače alternative še ni primerljive.

Katere postavke bodo rasle najhitreje

Najhitrejšo rast je mogoče pričakovati pri zračni in protiraketni obrambi, strelivu, brezpilotnih sistemih in njihovem uničevanju. Počasnejša, a stabilna rast velja za posodobitev IT, kibernetsko varnost in usposabljanje. Največ od tega imajo RTX zaradi sistemov Patriot in raket, L3Harris zaradi raketnih motorjev in elektronskega bojevanja ter AeroVironment zaradi brezpilotnikov in protibrezpilotniških sistemov. Leidos ima koristi bolj posredno, prek integracije sistemov in lastnega razvijajočega se programa streliva.

L3Harris

Trije stebri poslovanja

L3Harris je leta 2026 preoblikoval poslovanje v tri segmente. Po poročilu o rezultatih za 3. četrtletje 2026 so prihodki dosegli:

• Space & Mission Systems: 3,09 milijarde USD (vesoljski senzorji, izvidniška in opozorilna letala, avionika), segmentna marža približno 10,9 %,

• Communications & Spectrum Dominance: 2,00 milijarde USD (taktični radijski sistemi, šifrirana komunikacija, elektronsko bojevanje vključno z motilnikom Next Generation Jammer), marža približno 25,2 %,

• Missile Solutions: 1,06 milijarde USD (raketni motorji na trdo gorivo, pogoni prestreznikov), marža približno 12,0 %.

Prihodki v 3. četrtletju 2026 so se povečali za 7 % na 6,1 milijarde USD, organsko za 9 %. Razredčeni dobiček na delnico (EPS) po računovodskih standardih GAAP je narasel za 33 % na 3,28 USD.

Aerojet Rocketdyne kot strateški ključ

Prevzem proizvajalca raketnih motorjev Aerojet Rocketdyne iz leta 2023 se je izkazal za ključnega. L3Harris je iz njega v začetku leta 2026 oblikoval samostojen segment Missile Solutions in aprila 2026 sklenil naložbo ministrstva za vojno v višini 1 milijarde USD v obliki prednostnih delnic te hčerinske družbe. L3Harris naj bi po sporočilu za javnost z dne 23. 4. 2026 obdržal več kot 80-odstotni delež in načrtuje javno kotacijo segmenta.

V 3. četrtletju je L3Harris pridobil sedemletno pogodbo v višini 6,3 milijarde USD za pogone za THAAD in 4,7 milijarde USD za pogone prestreznikov PAC-3 MSE. Razmerje med novimi naročili in prihodki (book-to-bill) je v segmentu doseglo 11,8. Obe pogodbi sta za zdaj tako imenovani nedokončni, torej brez dokončno dogovorjene cene in marže.

Konkurenčna prednost in vstopne ovire

Proizvodnja raketnih motorjev na trdo gorivo je v ZDA skoncentrirana pri nekaj dobaviteljih, izgradnja novih zmogljivosti pa traja leta. Taktični radijski sistemi in sistemi elektronskega bojevanja zahtevajo certifikacije, tajnost in integracijo v obstoječa omrežja. Zamenjava dobavitelja bi pomenila preusposabljanje vojske in tveganje nezdružljivosti. Te ovire pojasnjujejo, zakaj segment komunikacij dosega maržo okoli 25 %.

Naročila, denarni tok in zadolženost

Backlog (knjiga naročil) je konec 3. četrtletja dosegel rekordnih 53,2 milijarde USD ob četrtletnih naročilih 19,3 milijarde USD. Prosti denarni tok v četrtletju je znašal 1,26 milijarde USD, vodstvo pa je potrdilo napoved 3,0 milijarde USD za celotno leto 2026. Skupni dolg je znašal 11,0 milijarde USD ob denarju in kratkoročnih naložbah 3,05 milijarde USD. Čisti dolg tako ustreza približno 2,7-kratniku letnega prostega denarnega toka, kar je obvladljiva raven. Napoved vodstva za leto 2026 predvideva prihodke od 23,5 do 23,7 milijarde USD in EPS po GAAP od 12,25 do 12,35 USD.