Eičsdšo repv seoptjn v Ljusurb je zliaosrdo, da amarot Akjslpo in Oirmanuj terijpse vicaep rtipo codivu-19, ki sat hji aoničlir, a kiinol rvzepeil, ert hji atičalp Jzerpufi, rip eemčr Akjslpo oledjug 1,3 iiamedrjl roevv (5,6 iiamedrjl zolvot), Oirmanuj pa obrlniipž 600 nmijooivl roevv. Pfirez ajzd to dbsoo oerdenonps iztrjeuje od bheo vrdaž, opsr pa se je rzršiial diut na nairjcneaifn ovnhijih ajncgie za dznora nzgerača emtorpa.
Noclutrooer je lsokjop jecgonai za agvaikjscein seulbž nzgerača emtorpa ZPAP ovtsielb, da so jinen pokrhiid iz ijptosrinb za uoparbo ahnčzri tiop seaeinžz v ouvirk Pgjefzeveair aliignšerzv sooppkat; te risobntipje rjdtaapljevso čve okt 80 % iopkohrdv ajceigen. Knruosma jneaicga AAORSTM je blia 30. jnjiua 2026 ačšeebonv o rtsnvinidpoe ružube, vopmzeaen s Izmrjefpvei koptpmsoo sprnliei zirjvteae ozrpe osukomrn žavodr, ki liež atzireitj 3,4 iiamedrjl hmisuronk levej in 18,5 iijomnal roevv soršvkto zirjvteae. Itbreos na komsrinu ogdl se še ernapj nbirjoaa po obrlniipž 81.000 roevv na dan, rak aaznš askjro 2,5 iijomnal roevv na cseem.
Za Pfirez sdobe in všiiirnzl sopeopkt jempioon oakrk k itaviejzr iopkohrdv, oznavhepi s obimdpoga o dbivao vipce, ki so hji deovhzvprsoeonk adlev lleeže zjratvlivaei, pvarče bi se ohkla razadi sev čevejag spora lgdee crjninaaafni rhnžvdai ajncgie etzopall, koka oihrt bo nerad eajokdsn tjierazn.