Apple stavi na domače čipe | Future Intelligence #17

Pretekli teden je obvladovala ta misel: tehnološka podjetja želijo vedno bolj nadzorovati lastno dobavno verigo čipov, bodisi iz poslovnih ali političnih razlogov. Apple je v sredo napovedal rekordno 30-milijardno pogodbo z Broadcomom za proizvodnjo čipov neposredno v ZDA, Meta je istočasno razkrila lastni AI čip in načrt za podvojitev računalniške zmogljivosti, celo kitajski DeepSeek se tiho trudi znebiti odvisnosti od Nvidie. Poglejmo, kakšna je prihodnost.

Bulios Black: Future Intelligence je ekskluzivno analitično poročilo, ki izhaja enkrat tedensko in je na voljo samo članom Bulios Black. Če želiš imeti trajen dostop do tega novičnika, ga prejemati samodejno vsako vikendovo jutro in brati celoten analitični del, vključno s konkretnimi scenariji in tržnimi implikacijami, se moraš pridružiti Bulios Black.

Apple gradi Ameriko iz silicija

V sredo je Apple napovedal svoj doslej največji korak k domestikaciji dobavne verige: večletno pogodbo z Broadcomom v vrednosti več kot 30 milijard dolarjev za načrtovanje in proizvodnjo čipov neposredno v ZDA.

Kaj se je zgodilo

Po skupni izjavi obeh podjetij bo pogodba privedla do proizvodnje več kot 15 milijard čipov na ameriških tleh in vključuje čipe ASIC po meri ter ključne brezžične komponente, zlasti radiofrekvenčne filtre FBAR, ki uravnavajo, kako iPhone porazdeli signal med 5G, Wi-Fi, GPS in Bluetooth. Pogodba velja do leta 2031 in nadaljuje sodelovanje, ki traja od predstavitve iPhona 3GS leta 2009. Broadcom bo zaradi nje vložil 1,5 milijarde dolarjev v posodobitev in širitev svoje tovarne v Fort Collinsu v Koloradu.

Generalni direktor Appla Tim Cook je izjavo pospremil z zahvalo predsedniku Trumpu in njegovi administraciji za podporo projektu ter označil komponente, izdelane v Fort Collinsu, za "nujne" za zmogljivost in povezljivost, ki ju stranke pričakujejo od Appla. Šef Broadcoma Hock Tan je pogodbo ocenil kot impulz za nadaljnjo širitev proizvodnih zmogljivosti podjetja v ZDA.

To je del Applovega ameriškega proizvodnega programa, ki ga je podjetje lansiralo lani z zavezo, da bo v štirih letih v ameriško gospodarstvo vložilo skupno 600 milijard dolarjev. Pogodba z Broadcomom sledi junijskemu poročilu, da je Apple sklenil ločeno pogodbo z Intelem v vrednosti 9 milijard dolarjev za nakup ameriških čipov, v katerega je ameriška vlada vložila 8,9 milijarde dolarjev.

Zakaj je to pomembno

Motivacija je dvojna, poslovna in politična. Apple je že dolgo pod pritiskom diverzifikacije dobavne verige izven tajvanskih proizvajalcev, ki danes izdelujejo procesorje za iPhone, iPad in Mac, obenem pa poskuša omiliti vpliv carin, ki po Cookovih besedah podjetje stanejo milijarde dolarjev na četrtletje. Cook je junija za Wall Street Journal povedal, da je podražitev izdelkov zaradi naraščajočih stroškov pomnilniških in shranjevalnih čipov "neizogibna" in da so razmere postale "nevzdržne". Prav zato podjetje ciljano gradi podobo naraščajočih domačih naložb kot protiutež morebitnim nadaljnjim carinam.

Za Broadcom ima pogodba še eno razsežnost: investitorjem odvzema strah, da bi Apple lahko prešel na lastno zasnovo brezžičnih čipov in Broadcom kot ključnega dobavitelja zapustil. Apple danes ustvari približno 20% letnih prihodkov Broadcoma, zato dolgoročna zasidranost tega sodelovanja vse do leta 2031 podjetju daje nenavadno visoko predvidljivost prihodnjih prihodkov.

Kaj to pomeni za investitorja

Trg je reagiral asimetrično. Delnice Broadcoma so v sredo zrasle za približno 4%, medtem ko je Apple ostal praktično nespremenjen, oziroma rahlo oslabel za 0,5%. Razlaga je preprosta: pogodba daje Broadcomu gotovost, medtem ko za Apple pomeni povečanje dolgoročnih stroškov, čeprav z obljubo manjše izpostavljenosti carinam in izpadom v dobavi.

Za Broadcom to pomeni stabilen, dobro predvidljiv tok prihodkov od enega njegovih največjih kupcev v naslednjih petih letih, kar je točno to, kar so cenili analitiki, ki delnico večinoma ocenjujejo kot "močno kupiti" s povprečno ciljno ceno okoli 524 dolarjev. Za Apple gre za nadaljnjo opeko v zidu obrambne strategije proti carinam in hkrati za zagotovitev dobav v trenutku, ko podjetje obenem rešuje pomanjkanje pomnilnikov in se pripravlja na razširitev AI funkcij po vseh izdelkih.

Zanimiv je tudi timing z vidika vodstva podjetja. Tim Cook 1. septembra zapušča položaj generalnega direktorja in ga predaja Johnu Ternusu, dosedanjemu šefu strojnega inženirstva. Zaradi pogodbe z Broadcomom Ternusu v prvem letu na funkciji ne bo treba znova pogajati o eni najbolj kritičnih dobaviteljskih pogodb podjetja.

Tveganja

Apple ni navedel nobenega konkretnega časovnega načrta, kdaj bodo nove zmogljivosti v Fort Collinsu začele obratovati, kar otežuje oceno, kako hitro se bo naložba odrazila v nižjih stroških ali zmanjšanem tveganju zaradi carin. Prav tako ne gre za rešitev resnično perečega problema, to so dragi pomnilniški in shranjevalni čipi, katerih cene so po Cookovih besedah od lanskega avgusta narasle približno petkratno. FBAR filtri in brezžični čipi iz pogodbe z Broadcomom namreč niso tista kategorija komponent, ki Apple sili k podražitvi Maca, iPada in drugih naprav za 17 do 25 odstotkov, pri Apple TV celo za 54 odstotkov.

Pogodba je poleg tega prišla sredi tedna, ki so ga zaznamovali obnovljeni spopadi med ZDA in Iranom, kar je kratkoročno povečalo volatilnost tehnoloških delnic, preden se je trg spet umiril. Delnice Appla se medtem po analizi InvestingPro trgujejo nad ocenjeno pošteno vrednostjo, tako da imajo tudi pozitivne novice, kot je ta, omejen prostor za dvig tečaja.

Kaj spremljati naprej

Rezultati Appla za tretje fiskalno četrtletje, ki jih bo podjetje objavilo 30. julija, bodo pokazali, koliko naraščajoči stroški pomnilnikov in morebitna olajšava carin vplivajo na marže, še preden bodo nove zmogljivosti Broadcoma sploh začele obratovati. Zanimivo bo tudi spremljati, ali bo Apple podobne domače proizvodne pogodbe napovedal še z drugimi dobavitelji in kako hitro se bo zaveza 600 milijard dolarjev odrazila v dejansko odprtih ameriških obratih, ne le v napovedanih pogodbah.