Visoka dividenda, padli dobički. Je kemični gigant spet priložnost?
Dividendni vlagatelji so kemični sektor oboževali celo desetletje. Podjetja, ki proizvajajo plastiko in osnovne kemikalije, so izplačevala visoke in zanesljivo rastoče donose, saj njihove izdelke potrebuje praktično vsaka panoga, od avtomobilske industrije prek gradbeništva do embalaže za hrano. Ta podoba »dolgočasnega, a stabilnega« poslovanja se je od leta 2023 sesula.
Ključne točke
Podjetje je februarja 2026 četrtletno dividendo prepolovilo na 0,69 dolarja na delnico in s tem končalo petnajst let neprekinjene rasti izplačil.
Prilagojeni dobiček na delnico je v drugem četrtletju 2026 dosegel 4,30 dolarja, kar je 29 odstotkov nad ocenami analitikov v višini 3,33 dolarja.
Prihodki v drugem četrtletju 2026 so dosegli 9,18 milijarde dolarjev, medletno za 20 odstotkov več zaradi izjemno visokih marž po izpadu dobav z Bližnjega vzhoda.
Neto dolg znaša 11,7 milijarde dolarjev, kar podjetje z bonitetno oceno BBB pri S&P z negativnim obetom uvršča k spodnji meji investicijskega razreda.
Dividendni donos po rezanju znaša 4,68 odstotka letno, torej še vedno nad tržnim povprečjem, vendar približno za polovico nižje kot pred februarskim znižanjem.
Marže petrokemičnih gigantov so padle na večletno dno. V Evropi se je v zadnjih treh letih trajno zaprlo več kot trideset milijonov ton letne kemične zmogljivosti, torej približno devet odstotkov celotnega celinskega trga. Devet etilenskih kreking enot, kar predstavlja približno šestino evropske zmogljivosti, je bodisi že stalo bodisi se pripravljalo na zaustavitev. Podjetja, ki so desetletja izplačevala rastoče dividende, so morala naenkrat vlagateljem pojasnjevati, zakaj denarni tok ne zadošča niti za njihovo ohranjanje.
Nato je konec februarja 2026 prišel šok, ki ga ni pričakoval nihče. Oboroženi spopad med Združenimi državami, Izraelom in Iranom je za več tednov zaprl Hormuško ožino, skozi katero običajno teče petina svetovne nafte in četrtina utekočinjenega zemeljskega plina. Naenkrat je s trga izginilo petnajst milijonov ton bližnjevzhodne petrokemične zmogljivosti na leto, še desetine milijonov ton v Aziji pa so ostale brez surovin. Cene plastike in osnovnih kemikalij so poskočile, podjetja, ki so se še leto prej borila za preživetje, pa so poročala o rekordnih četrtletnih maržah.