4 ETF-ji z dividendnimi donosi do 7 %
Energetski sektor sodi letos med najmočnejše dele ameriškega trga, s tem pa se na radar vlagateljev vračajo tudi dividendni ETF-ji, vezani na nafto, plin in transportno infrastrukturo. Ponudba je precej bolj pestra, kot se zdi na prvi pogled. Trije od štirih analiziranih skladov izplačujejo približno 2,5 do 3 %, eden pa dosega celo več kot 7 %. Te razlike ne pojasnjuje kakovost portfelja, temveč drugačna pravna in davčna struktura sklada. To je treba razumeti, preden se vlagatelj odloči zgolj na podlagi višine donosa.
Ključne točke
Visok dividendni donos v energetiki pogosto ne izhaja iz boljšega portfelja, temveč iz drugačne davčne strukture sklada.
Za donos nad 7 % se plača do dvanajstkrat višji strošek vodenja v primerjavi z najcenejšimi sektorskimi skladi.
Tudi sklad s stotimi pozicijami ni diverzificiran, saj se vse odzivajo na en sam dejavnik – ceno nafte.
Donos je letos pri vseh skladih upadel, čeprav nihče ni zmanjšal dividende. Krivec je rast cene enot premoženja.
Zakaj se je energetika letos vrnila v igro
Leto 2026 je energetski sektor postavilo v vlogo, v kateri se dolgo ni znašel. Po dveh letih, ko je kapital skoraj izključno tekel v tehnološke delnice, povezane z umetno inteligenco, sta pozornost vlagateljev preusmerila kombinacija geopolitičnega šoka in občutno višjih cen nafte. Zaprtje Hormuške ožine konec februarja je ceno nafte dvignilo z decembrskega dna pod 60 dolarjev za sod na več kot 120 dolarjev konec aprila. Poznejši memorandum med Združenimi državami in Iranom z dne 18. junija je sicer trg umiril in cena je upadla nazaj pod 70 dolarjev, a mir ni trajal dolgo. V začetku avgusta se nafta trguje pri približno 83 dolarjih za sod, ponovne napetosti v ožini pa ohranjajo geopolitično premijo v ceni.
Za dividendne vlagatelje je to okolje, ki ima dva obraza. Po eni strani energetska podjetja ustvarjajo nadpovprečne denarne tokove, njihovi izplačilni deleži pa ostajajo na konzervativnih ravneh. Po drugi strani je celoten sektor vezan na surovino, katere cena se je v enem polletju gibala v razponu, večjem od sto odstotkov. To seveda vpliva tudi na vedenje skladov, ki v ta sektor vlagajo.
Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) v svoji julijski napovedi pričakuje povprečno ceno Brenta okoli 74 dolarjev v tretjem četrtletju in padec proti 65 dolarjem v letu 2027. Trg je za zdaj precej bolj optimističen, analitiki J.P. Morgan pa delajo s povprečjem 86 dolarjev v tretjem četrtletju in 78 dolarji ob koncu leta. Razlika med tema dvema scenarijema je za energetske ETF-je ključna, saj se dobički naftnih podjetij na spremembe cene surovine odzivajo nelinearno.
Naslednji štirje skladi pokrivajo energetski sektor iz štirih različnih zornih kotov in se razlikujejo po stroških vodenja, geografski razsežnosti, koncentraciji in pravni strukturi.
Sklad | Ticker | TER | Donos | Upravljana sredstva | Pozicij |
Energy Select Sector | 0,08 % | 2,67 % | 36 mrd. USD | 21 | |
Vanguard Energy | 0,09 % | 2,77 % | 11 mrd. USD | 111 | |
Alerian MLP | 1,01 % | 7,31 % | 12,2 mrd. USD | 14 | |
iShares Global Energy | 0,40 % | 3,20 % | 2,4 mrd. USD | 50 |