3 podcenjene energetske delnice
Energetika je letos najuspešnejši sektor ameriškega trga, pa se številni veliki proizvajalci še vedno trgujejo z enomestnimi večkratniki pričakovanih dobičkov. Trg namreč trenutnega rekordnega denarnega toka ne šteje za vzdržnega in vnaprej vgrajuje vrnitev cen nafte na normalo. In tu nastaja prostor za vrednostne vlagatelje. Pogledali bomo tri podjetja, pri katerih je razlika med ustvarjeno gotovino in tržnim vrednotenjem najizrazitejša, hkrati pa si bomo povedali, kje imajo njihovi poceni večkratniki razpoke.
Ključne točke
Energetika letos sodi med najuspešnejše dele trga, vendar je med velikimi proizvajalci še vedno mogoče najti vrednotenje okoli 9-kratnika pričakovanega dobička. Vprašanje je, ali gre za resnično podcenjenost ali pa trg le vidi nekaj, kar vlagatelji spregledajo.
Eno od analiziranih podjetij je šlo skozi veliko združitev v vrednosti približno 58 milijard dolarjev. Novonastali velikan načrtuje milijardne sinergije, vodstvo pa že zdaj delničarjem vrača do 70 % prostega denarnega toka.
Drugo podjetje je v zadnjih 12 mesecih zraslo za skoraj 70 %, kljub temu pa ponuja eno najzanimivejših razmerij med dobičkonosnostjo in vrednotenjem v sektorju. K temu dodaja dividende in obsežne odkupe lastnih delnic.
Trojica analiziranih podjetij danes ustvarja izjemno veliko gotovine in del te agresivno vrača delničarjem. Pri izbranih delnicah se donos prostega denarnega toka giblje okoli 9 %.
Leto 2026 je energetskemu sektorju spremenilo pravila igre. Konflikt na Bližnjem vzhodu in omejena prehodnost Hormuške ožine sta v prvem polletju nafto Brent pognala vse do nad 118 dolarjev za sod, nekatere fizične pogodbe pa so se kratek čas trgovale še precej višje. Trenutno se referenčna vrednost giblje okoli 90 do 94 dolarjev, torej približno četrtino nad ravnijo pred izbruhom konflikta. Po avgustovski napovedi ameriške agencije EIA naj bi Brent v tretjem četrtletju v povprečju stal okoli 85 dolarjev, vrnitev bližnjevzhodne proizvodnje na predvojne ravni pa se pričakuje šele med letom 2027.
Rezultat?
Energetski sektor se je od januarja okrepil za več kot 30 % in postal najuspešnejši del indeksa S&P 500, medtem ko je širši trg bolj ali manj ostal na mestu. Zdelo bi se torej, da o podcenjenosti ne more biti govora. Realnost pa je drugačna, saj so dobički podjetij rasli še hitreje kot cene njihovih delnic. Rezultat je položaj, ko je sektor po močnem dvigu na običajnih vrednotenjskih kazalnikih videti cenejši kot pred dvanajstimi meseci.
Trg ne verjame, da bodo cene nad 90 dolarji za sod vzdržale, zato proizvajalce vrednoti bolj po tem, kar meni o njihovi normalizirani dobičkonosnosti pri nafti okoli 65 do 75 dolarjev. Kdor danes kupuje energetiko, torej ne kupuje poceni dobičkov, ampak stavi na to, da bo vrnitev k »normalnim« cenam prišla pozneje ali počasneje, kot jo je trg že vgradil. Naslednja tri podjetja se v tem pogledu razlikujejo predvsem po načinu, kako so zaščitena pred padcem cen.
