Kupec za delnice ponuja 35 dolarjev, na borzi kotira 27. Odloča se 9. septembra
Hapag-Lloyd ponuja za ZIM 35 dolarjev v gotovini in delničarji so to potrdili z 97 odstotki glasov. Delnica se kljub temu trguje za petino nižje. Manjka soglasje izraelske vlade, ki ima v podjetju zlato delnico. Osem organov bo 9. septembra podalo mnenje in večina je po poročanju izraelskih medijev proti. Če rečejo ne, kupec ne plača niti dolarja odpravnine.
Ključne točke
Hapag-Lloyd ponuja za vsako delnico ZIM 35 dolarjev v gotovini. Trg zanjo plačuje približno 27,5.
Delničarji so posel potrdili s 97 odstotki glasov že 30. aprila. Manjka en sam podpis, in sicer izraelske vlade.
Večina od osmih izraelskih organov je po poročanju tamkajšnjih medijev proti in svoja stališča poda 9. septembra.
V drugem četrtletju je obseg v Tihem oceanu poskočil za 20 odstotkov in podjetje je preseglo pričakovanja, ki so napovedovala izgubo.
V pogodbi je en stavek, zaradi katerega delničarji ob zavrnitvi s strani Izraela ne dobijo ničesar dodatnega.
Ko je februarja nemški Hapag-Lloyd objavil, da bo kupil izraelsko kontejnersko ladijsko družbo ZIM $ZIM za 35 dolarjev na delnico v gotovini, je to izgledalo kot eden tistih poslov, pri katerih vlagatelj samo še gleda koledar. Premija 58 odstotkov proti zaključni ceni prejšnjega dne. Cena 126 odstotkov višja od neodvisne ravni 15,50 dolarja z začetka avgusta 2025, torej iz časa, ko za prodajo še nihče ni vedel. Upravni odbor je glasoval soglasno. Dva meseca in pol pozneje so delničarji ponudbo potrdili s 97 odstotki glasov.
Od takrat je minilo skoraj štiri mesece in delnica se še vedno trguje okoli 27,5 dolarja. To je 7,5 dolarja manj, kot je kupec obljubil plačati, preračunano približno 155 kron na delnico. Diskont 21 odstotkov pri poslu, kjer je pogodba podpisana in so delničarji glasovali, ni običajna nervoza. Gre za stavo trga, da posel morda sploh ne bo izpeljan do konca.
Razlika od običajne arbitraže je v tem, kdo pravzaprav odloča. Pri večini prevzemov je zadnja ovira protimonopolni organ in vprašanje je, koliko linij ali terminalov bo moral kupec odprodeti. Tu je drugače. Izraelska država ima v ZIM tako imenovano zlato delnico, torej poseben delež s pravico veta nad spremembo nadzora. In po poročanju izraelskih medijev je večina od osmih ministrstev in organov, ki morajo dati mnenje o transakciji, proti.
Vmes se je oglasil izraelski podjetnik Haim Sakal z lastno ponudbo 37,50 dolarja na delnico. Vendar je prišla teden dni po glasovanju delničarjev, zato je postala bolj zanimiva opomba pod črto kot realna alternativa. Za zdaj.
In še ena stvar: ZIM medtem ni nehal delovati. V drugem četrtletju je presegel pričakovanja, ki so napovedovala izgubo, obseg v Tihem oceanu mu je poskočil za petino, uprava pa je potrdila napoved, po kateri naj bi bila druga polovica leta bistveno močnejša od prve. Kaj pravzaprav danes kupujete, ko kupujete ZIM? Stavo na odločitev enega izraelskega organa ali kontejnersko ladijsko družbo, ki se ravnokar vrača v formo?