Ta 4 ETF-ji imajo najnižje stroške
Strošek je edina sestavina prihodnjega donosa, ki jo vlagatelj pozna vnaprej s popolno gotovostjo. Razvoja trga ne morete vplivati, stroškovnosti sklada pa lahko. Ne samo zato je boj za najcenejši indeksni ETF postal eden najtrših na Wall Streetu in razlike med največjimi skladi so se skrčile na stotinke odstotka. A tudi te stotinke v tridesetih letih odločajo o deset tisočih dolarjev. Pogledali smo štiri najbolj spremljane ameriške indeksne ETF-je in kako je z njihovo stroškovno strukturo.
Ključne točke
Stroški igrajo ključno vlogo pri izbiri sklada. V 30 letih pa lahko pomenijo več deset tisoč dolarjev.
Isti indeks, skoraj enak portfelj, a različen končni rezultat. Odločajo podrobnosti, ki jih večina vlagateljev ob nakupu sploh ne opazi.
Zakaj vlagatelji še vedno držijo stotine milijard dolarjev v dražjem ETF-ju, ko obstajajo cenejše alternative? Odgovor ni tako preprost kot sam strošek. Se splača?
500 največjih podjetij ali celoten ameriški trg? Za praktično enako ceno lahko dobite dve različni izpostavljenosti in razlika se začne kazati tudi v donosnosti.
Najcenejši ETF v naši primerjavi stane le 0,03 % letno.
Stroškovnost sklada, označena kot TER ali expense ratio, se sproti odteguje od premoženja sklada. Ne boste je videli kot postavko na izpisku, ker se samodejno odraža v ceni enote premoženja. Prav zato jo mnogi mali vlagatelji podcenjujejo. Medtem ko o donosnosti trga potekajo neskončne razprave, je strošek gotovost, ki deluje vsak dan ne glede na to, ali delnice rastejo ali padajo.
Stotinke odstotka, ki se spremenijo v milijone
Razlika med 0,03 % in 0,0945 % letno je na papirju zanemarljiva. Pri naložbi 100 000 dolarjev gre v prvem letu za razliko približno 65 dolarjev. A strošek se ne plača enkrat, plača se vsako leto od rastočega obsega premoženja, hkrati pa vlagatelj izgubi tudi donos, ki bi ga prihranjeni denar ustvaril. Ob bruto letni rasti 7 % se iz prvotnih 65 dolarjev v tridesetih letih naredi razlika približno 13 500 dolarjev, torej več kot 13 % prvotne naložbe.
Ta učinek kaže, zakaj so stroški pri velikih indeksnih skladih v zadnjem desetletju padli skoraj na ničlo. Izdajatelji so razumeli, da je pri produktu, ki posnema isti indeks in drži iste delnice, cena praktično edini parameter, s katerim je mogoče konkurirati. Rezultat je stanje, ko najcenejši ameriški ETF-ji na širokem trgu stanejo manj kot pet dolarjev letno za vsakih 10 000 dolarjev naložbe.
Stroškovnost ni isto kot skupni stroški držanja. V dejanski rezultat vstopajo tudi razmik med nakupno in prodajno ceno, odstopanje sklada od indeksa, učinkovitost obdavčitve dividend in pri češkem vlagatelju dodatno valutno tveganje ter stroški borznega posrednika.