6 delnic, ki jih prikazuje presejalnik z dividendnim donosom nad 7 %
Dividendni donos nad 7 % deluje v okolju, kjer široki ameriški indeks prinaša okoli 1 %, kot izjemna priložnost. Običajni presejalniki pa skoraj vedno računajo z dividendo, ki je že bila izplačana, ne s tisto, ki šele prihaja. In prav v tej razliki se skriva večina razočaranj, ki jih doživljajo dividendni vlagatelji. Današnji izbor šestih naslovov prikazuje tri različne izide: donos, pokrit z denarnim tokom, donos, ki je nastal zaradi padca cene, in donos, ki na papirju obstaja, a na račun nikoli ne prispe. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri dividendne delnice?
Ključne točke
6 delnic, ki jih presejalniki prikazujejo z dividendnim donosom nad 7 %. Resničnost je pri delu teh precej drugačna, kot nakazuje številka z različnih spletnih strani.
Enak 7-odstotni donos lahko glede na sektor pomeni nekaj povsem drugega. Kar je nekje standard, je lahko drugje močan opozorilni znak.
Zgodovinski in prihodnji dividendni donos sta dve različni stvari. In prav to razliko lahko običajni presejalniki pred vlagateljem skrijejo. Bulios je ne.
Tudi visok izplačilni količnik ne pomeni nujno samodejno težave. Pri nekaterih strukturah lahko klasične dividendne metrike ustvarijo zelo zavajajočo sliko.
Koliko od 7 % na koncu resnično prispe na vlagateljev račun? V igro vstopijo denarni tok, valuta, struktura podjetja in davčni odtegljaji.
Visok dividendni donos je eden najpogostejših vstopnih filtrov, s katerimi delajo mali vlagatelji. Če delnica izplačuje 8 % letno, jo je dovolj držati in prihodek prihaja ne glede na to, kaj počne cena. Težava je v tem, da dividendni donos ni lastnost podjetja, temveč razmerje dveh števil, od katerih se eno spreminja vsako sekundo, drugo pa je zgodovinsko. Dividendni donos v običajnem presejalniku nastane tako, da se seštejejo dividende, izplačane v zadnjih dvanajstih mesecih, in se delijo s trenutno ceno delnice. Oba dela te enačbe se lahko premikata iz razlogov, ki nimajo nič skupnega s kakovostjo poslovanja.
Ko cena delnice pade za 40 %, se donos samodejno poveča za dve tretjini, ne da bi podjetje izplačalo evro več. In ko podjetje dividendo zniža ali popolnoma ukine, jo presejalnik še več mesecev prikazuje z visokim donosom, saj zgodovinski podatki iz števca izginjajo postopoma, četrtletje za četrtletjem. Prav zato se v tabelah najvišjih dividendnih donosov redno pojavljajo podjetja, ki dividende ne izplačujejo več ali pa so jo znižala za večino njene prvotne vrednosti.
Naslednji pregled je zato zasnovan obratno kot običajni seznami. Na Buliosu gre namreč predvsem za kontekst. Ne začne se pri donosu, temveč pri denarju. Pri vsakem naslovu se vprašamo, iz česa se dividenda izplačuje, ali jo pokriva operativni denarni tok, kakšen je izplačilni količnik in kaj bi se moralo zgoditi, da bi izplačilo ostalo enako tudi prihodnje leto. V nekaj primerih je odgovor nedvoumno pozitiven. V nekaj drugih kaže, da visoka številka v presejalniku ne ustreza več resničnosti.