V svojem zadnjem videu sem povedal, da si Francija izposoja po več kot 4,8 %. Zdaj je obrestna mera že 5 %, največ od leta 2002.
Donos obveznice je cena, ki jo država plača za izposojeni denar. Ko raste, trg zahteva višji donos, ker podjetju/državi manj zaupa.
Zdaj pa se spomni začaranega kroga iz videa. Francija dolguje 3,6 bilijona evrov. Poceni obveznice iz let 2015–2021 postopoma zapadajo, država pa jih mora nadomeščati z novimi, dražjimi. Vsaka dodatna odstotna točka pomeni milijarde, ki ne gredo za šole, temveč upnikom. Študenti pa protestirajo prav zaradi šol.
Višji donos ne prizadene samo države. Podraži posojila podjetjem in gospodinjstvom. Najbolj so na udaru francoske banke, saj imajo v lasti veliko francoskih državnih obveznic.
Zdaj spremljam predvsem dve stvari:
1. petek, 23. oktobra, ko bo Moody’s objavil bonitetno oceno Francije (zdaj Aa3 z negativnimi obeti)
2. ali bo premier Lecornu spravil proračun skozi parlament, kjer njegova vlada nima večine
Francija ni Grčija in si še naprej brez težav izposoja. Trg pa ji jasno kaže, da mu zmanjkuje potrpljenja. Do predsedniških volitev aprila se lahko zgodi še marsikaj.
Celotno analizo, od protestov in dolga do kandidatov, najdeš v mojem zadnjem videu na mojem kanalu YouTube ali na Buliosu.