Japonska draži denar in vaše ameriške delnice bodo to občutile prej, kot si mislite...
Ko je Japonska nazadnje zvišala obrestne mere, je z ameriških delnic v enem samem dnevu izpuhtelo približno 1,3 bilijona dolarjev. Danes je donosnost desetletne japonske državne obveznice nad 3 %, prvič po letu 1996, centralna banka pa ohranja obrestne mere na najvišji ravni v zadnjih 31 letih.
Tokrat se to ni zgodilo nenadoma, temveč je šlo bolj za postopno naraščajoč pritisk. Ta pa je za vlagatelje običajno nevarnejši, ker ga le redki pravočasno opazijo.
Najcenejša banka na planetu se poslavlja
Desetletja so si skladi skoraj zastonj izposojali jene, jih menjali za dolarje in kupovali ameriška sredstva. Ocene obsega teh poslov »carry trade« se gibljejo med 1 in 4 bilijoni dolarjev.
Ko pa je Bank of Japan 31. julija 2024 zvišala obrestne mere na 0,25 %, se je jen okrepil, skladi pa so začeli panično prodajati. 5. avgusta je Nikkei strmoglavil za 12,4 %, največ po letu 1987, S&P 500 je izgubil 3 %, indeks strahu VIX pa je za kratek čas poskočil nad 60.
Do petka istega tedna pa je S&P 500 izgube že izničil. Od takrat je BoJ obrestne mere zvišala še večkrat, nazadnje 18. septembra na 1,25 %. Do borznega zloma pa potem ni prišlo. Jen je celo oslabel, saj sta dva člana sveta glasovala proti zvišanju, guverner Ueda pa ni obljubil nadaljnjih zvišanj. To je malce paradoksalno, kajne? Če obrestne mere rastejo, zakaj je valuta dežele samurajev oslabela?
Odgovor je, da denar draži tudi Amerika. Fed je septembra zvišal obrestne mere na 3,75 do 4 %, ameriška desetletna državna obveznica pa je oktobra za kratek čas dosegla 5,34 %, najvišjo raven po letu 2002. Kapital ima tako še naprej razlog, da ostane v ZDA.
Vendar se je razlika med ameriškim in japonskim donosom v zadnjih 3 letih približno prepolovila: s skoraj 4 odstotnih točk oktobra 2023 na približno 2 točki septembra letos. Za japonske zavarovalnice, ki upravljajo okoli 2,5 bilijona dolarjev in imajo četrtino teh sredstev v tujini, je to bistvena sprememba poslovnih razmer.
Po podatkih BlackRocka $BLK jim ameriška desetletna državna obveznica po zavarovanju valutnega tveganja prinese približno 2 %, japonska pa okoli 3 % brez kakršnega koli valutnega tveganja. Japonski vlagatelji so zato že prodali za več kot 5 bilijonov jenov tujih obveznic.
Japonski dolg presega 200 % BDP. Obresti zanj bodo letos narasle za približno tretjino glede na leto 2024, leta 2029 pa naj bi servisiranje dolga stalo 41,3 bilijona jenov oziroma 30 % proračuna, več kot socialni sistem. Centralna banka se poleg tega postopoma umika s trga obveznic, zato mora država kupce poiskati doma. Domači kapital pa je danes v veliki meri v Ameriki.
Japonci imajo za 1,14 bilijona dolarjev ameriških državnih obveznic, v ameriških delnicah pa še več, okoli 1,4 bilijona. Velik del ne kupujejo institucije, temveč gospodinjstva prek davčno ugodnejših računov NISA (to je nekakšen ekvivalent našega DIP). Konec junija jih je bilo več kot 30 milijonov, nakupe prek njih pa so opravili v vrednosti približno 85 bilijonov jenov, s čimer so vladni cilj za leto 2027 že zdavnaj presegli. Samo v treh mesecih do konca septembra so gospodinjstva prek skladov kupila tuje delnice v rekordni vrednosti 3,9 bilijona jenov.
Najbolj priljubljeni skladi sledijo indeksu S&P 500 in se pred valutnim tveganjem ne zavarujejo. Japonski vlagatelj je tako zaslužil dvojno: z rastjo delnic in z oslabitvijo jena, ki je bil letos julija najšibkejši v zadnjih 40 letih. Če pa bi se jen močno okrepil, bi ti zvesti kupci istega indeksa, ki ga imate v svojem
$VOO ali $SPY, izgubili del dobička in njihova motivacija, da vztrajajo, bi splahnela. Nikkei (japonski indeks) je danes zelo koncentriran. Advantest, Tokyo Electron, SoftBank $SFTBY in Fast Retailing predstavljajo približno 35 % njegove teže.
13. oktobra je Tokyo Electron padel za 7,2 %, SoftBank za 8,5 %, Nikkei pa je izgubil več kot 1 250 točk, čeprav je večina delnic na borzi rasla. Istega dne je v ZDA $CRWV izgubil 16 % zaradi bojazni glede dolga za infrastrukturo umetne inteligence.
Mehanizem je še vedno enak. Drag denar najbolj znižuje vrednost podjetij, katerih vrednotenja temeljijo na dobičkih čez 5 ali 10 let.
Včeraj smo na NASDAQU videli najslabši dan v zadnjih nekaj mesecih. Volatilnost je tu in čeprav se morda ne zdi tako, ima Japonska pri tem nedvomno svoj delež.