Podatkovni centri potrebujejo veliko električne energije. Teh 5 podjetij lahko na tem zasluži

Poraba električne energije v ZDA po petnajstih letih stagnacije znova raste, glavno gonilo pa so podatkovni centri. Večje povpraševanje pa samodejno ne pomeni tudi večjih dobičkov. O tem, kdo bo od razcveta resnično zaslužil, odločajo način proizvodnje, dolgoročne pogodbe, regulacija in razpoložljive zmogljivosti. Pet energetskih podjetij kaže, kako različno se lahko isti trend odrazi v poslovanju in vrednotenju delnic.

Ameriški energetski trg doživlja spremembo, kakršne ni bilo od začetka tisočletja. Po petnajstih letih stagnacije porabe prihaja nov val povpraševanja, ki ga poganjajo umetna inteligenca, oblak in elektrifikacija industrije. Za vlagatelje pa je pomembno nekaj drugega kot zgolj rast porabe: kdo jo lahko spremeni v večji dobiček in denarni tok. Constellation, Vistra, NRG, Talen in Exelon so v energetski verigi na povsem različnih mestih. Nekateri prodajajo električno energijo iz lastnih elektrarn po tržnih cenah, drugi so jo prodali vnaprej za dvajset let, eno od teh podjetij pa električne energije sploh ne proizvaja, temveč jo le distribuira za regulirano plačilo. Te razlike odločajo o tem, kolikšen del razcveta bo dosegel delničarje in kako boleče bi bilo njegovo upočasnjevanje.

Zakaj podatkovni centri spreminjajo energetski trg

Poraba raste, napovedi pa se še vedno spreminjajo

Po oktobrskem kratkoročnem energetskem pregledu agencije EIA bo poraba električne energije v ZDA leta 2026 dosegla 4 288 TWh, leta 2027 pa 4 356 TWh. V tretjem četrtletju 2026 je bila skupna poraba za 4 % višja kot leto prej, pri komercialnih odjemalcih pa za 5 %. Komercialni sektor, kamor EIA uvršča tudi podatkovne centre, naj bi letos dosegel 1 549 TWh in prvič v zgodovini prehitel gospodinjstva z 1 541 TWh.

EIA v kratkoročnem pregledu ne objavlja natančnega deleža podatkovnih centrov v povečanju porabe. Komercialni sektor je najbližji razpoložljivi kazalnik. Omeniti velja tudi nihanje napovedi: julijski pregled je za leto 2027 predvideval 4 399 TWh, septembrski 4 349 TWh, oktobrski pa 4 356 TWh. Razpon okoli 50 TWh ustreza letni porabi manjše ameriške zvezne države in kaže, kako negotova je ocena hitrosti gradnje.

Poraba, konična obremenitev in cena niso isto

Pri ocenjevanju energetskih podjetij je treba razlikovati med tremi količinami:

• Skupna poraba (TWh) določa količino prodane električne energije. Letno raste za nekaj odstotkov.

• Največje povpraševanje (GW) določa, koliko zmogljivosti mora biti na voljo v najbolj obremenjeni uri leta. Prav to določa cene zmogljivosti. NERC v svoji oceni dolgoročne zanesljivosti iz januarja 2026 predvideva, da se bo poletna konična obremenitev v desetih letih povečala za 224 GW oziroma za 24 % glede na leto 2025. Napoved je za 69 % višja kot leto prej.

• Cena električne energije je odvisna od tega, ali ponudba dohaja konično obremenitev. EIA za leto 2026 pričakuje povprečno veleprodajno ceno 52 USD/MWh, kar je 11 % več kot leta 2025; glavni razlog so bila izjemna vremenska nihanja.

Podatkovni centri so za omrežje zahtevni predvsem zato, ker električno energijo odjemajo skoraj neprekinjeno, 24 ur na dan. Usposabljanje modelov in delovanje storitev v oblaku ne dopuščata izpadov, zato upravljavec potrebuje zagotovljeno zmogljivost, ne le »zelenih« megavatnih ur, proizvedenih takrat, ko sije sonce. Zato ni dovolj spremljati nameščenih zmogljivosti. Pomembno je, koliko zmogljivosti je mogoče zagotoviti v času največje obremenitve, pri tem pa izstopajo jedrske in plinske elektrarne.

PJM in Teksas kot dve žarišči

Največ napetosti se kopiči v omrežju PJM, ki ga upravlja istoimenski operater v 13 zveznih državah od Virginije do Illinoisa, in v teksaškem omrežju ERCOT. V PJM so severnovirginijski »Data Center Alley«, Metin superračunalnik Prometheus v Ohiu in Amazonov kampus v Pensilvaniji, vreden dvajset milijard. Dražba zmogljivosti PJM za obdobje 2028/2029 se je julija 2026 v vseh območjih končala pri regulativni zgornji meji 325 USD/MW na dan in 6 831 MW pod zahtevano ravnjo zanesljivosti. Po simulaciji PJM bi bila cena brez zgornje meje 554,72 USD, v območju ComEd pa 776,69 USD. Dražba je medtem iz novih virov in povečanj zmogljivosti pridobila le 525 MW.

ERCOT beleži približno 474 GW zahtevkov za priključitev velikih odjemalcev, od katerih podatkovni centri predstavljajo približno 90 %. Vendar je bilo le 65 GW v predhodni oceni prepoznanih kot realna osnovna obremenitev. Razkorak med zahtevki in dejanskimi projekti je ogromen.

Zakaj ponudba ne dohaja povpraševanja

Nove vire hkrati zavira več ozkih grl: čakalne vrste za priključitev na omrežje, dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, dolgi dobavni roki za plinske turbine in zamude pri gradnji daljnovodov. Projekt nove plinsko-parne elektrarne NRG v Teksasu naj bi od investicijske odločitve, načrtovane za konec leta 2026, do začetka obratovanja konec leta 2029 trajal približno tri leta in stal okoli 2 700 USD na kW. NRG si je zmogljivosti turbin in dobaviteljev zagotovil do leta 2032. Podatkovni center je običajno mogoče zgraditi precej hitreje. To časovno neskladje je bistvo celotne naložbene teze: obstoječe elektrarne imajo vrednost, ker jih ni mogoče hitro nadomestiti z novimi.

V igro je vstopila politika

Leto 2026 je prineslo vrsto posegov, ki so tezo zapletli. Januarja so Bela hiša in guvernerji zveznih držav v PJM podpisali skupna načela za zaščito potrošnikov, vključno s podaljšanjem zgornje meje cen na dražbah zmogljivosti. Avgusta je teksaški guverner Greg Abbott do zaključka revizije ustavil odobravanje novih podatkovnih centrov v ERCOT. Konec septembra je FERC nato izreden nakup zmogljivosti v PJM (t. i. Reliability Backstop Procurement) odložil do 28. februarja 2027. Po podatkih S&P Global Market Intelligence so delnice družb Vistra, Constellation, NRG in Talen v 12 mesecih do 28. septembra izgubile 30 %, 22 %, 41 % oziroma 28 %.

Constellation Energy

Največja jedrska flota v ZDA

Constellation upravlja največji jedrski park v Združenih državah in je januarja 2026 zaključil prevzem družbe Calpine, s čimer je poleg jedrskih elektrarn pridobil obsežen portfelj plinskih elektrarn, zlasti v Teksasu in Kaliforniji. V drugem četrtletju 2026 je jedrska flota proizvedla 40 TWh, med julijskim vročinskim valom pa je delovala z izkoriščenostjo nad 99 %. Remonti zaradi menjave goriva so v povprečju trajali 23 dni, kar je 40 % manj od povprečja v panogi. Gorivo predstavlja le majhen delež stroškov jedrske elektrarne, zato se vsaka dodatno proizvedena megavatna ura skoraj v celoti odrazi v marži.

Pogodbe s tehnološkimi podjetji

Constellation ima za zdaj najširši portfelj pogodb z velikimi tehnološkimi odjemalci:

• Microsoft $MSFT: dvajsetletna pogodba za odkup celotne proizvodnje ponovno zagnanega bloka Three Mile Island 1, preimenovanega v Crane Clean Energy Center (835 MW). Ponovni zagon je načrtovan za leto 2027. Marca 2026 je študija PJM nakazala morebitno zamudo pri priključitvi do leta 2031, vendar je FERC v drugem četrtletju dovolil prenos pravic do priključitve z elektrarne Eddystone, ki bo ustavljena, NRC pa je odobrila dovoljenje za gorivo.

• Meta $META: dvajsetletna pogodba za celotno proizvodnjo elektrarne Clinton v Illinoisu od junija 2027, vključno s povečanjem zmogljivosti za 30 MW.

• CyrusOne: dobava električne energije podatkovnemu centru ob plinski elektrarni Thad Hill v Teksasu, dogovorjena še v času družbe Calpine. Dodaten dogovor se nanaša na podatkovni center ob elektrarni Freestone.

• V drugem četrtletju je bilo sklenjenih še za približno 920 MW dolgoročnih pogodb s povprečnim trajanjem 18,5 leta. Z dolgoročnimi pogodbami je tako pokritih približno 30 % brezogljične osnovne proizvodnje.

Cene v teh pogodbah niso bile objavljene. Vlagatelji zato ne morejo natančno izračunati, kakšno premijo glede na tržno ceno dosega Constellation.

Poslovanje in napovedi

V drugem četrtletju je poročal o prilagojenem poslovnem dobičku 2,55 USD na delnico, medtem ko je po GAAP dosegel le 1,42 USD. Razliko povzročajo predvsem prevrednotenja varovalnih izvedenih finančnih instrumentov in stroški, povezani s prevzemom. Vodstvo je zvišalo napoved prilagojenega dobička za leto 2026 na 11,50–12,50 USD na delnico, kar na sredini razpona pomeni 28-odstotno rast glede na 9,39 USD v letu 2025. Del rasti pa izhaja iz prevzema družbe Calpine, ne iz podatkovnih centrov.

Prevzem je spremenil bilanco stanja. Dolgoročni dolg se je povečal s 7,25 na 19,11 mrd. USD, skupni dolg pa je 30. junija znašal 24,7 mrd. USD. Denarni tok iz poslovanja v prvem polletju (1,55 mrd. USD) ni pokril kapitalskih izdatkov (2,52 mrd. USD), kar je povezano s ponovnim zagonom elektrarne Crane, povečevanjem zmogljivosti in integracijo. Kljub temu je podjetje letos odkupilo lastne delnice za 2,2 mrd. USD, na voljo pa ima še 2,8 mrd. USD. Število delnic je medletno za 13 % večje zaradi delniškega dela plačila za Calpine.

Kaj je že vračunano v ceno

Pri ceni 253,45 USD (na dan 23. 10.) se delnica trguje pri približno 21-kratniku sredine napovedi dobička za leto 2026. To je premija v primerjavi z reguliranimi energetskimi podjetji. Konec leta 2025 pa se je delnica trgovala pri približno 40-kratniku preteklega dobička, danes pa pri približno 28-kratniku. Trg torej ne predvideva več, da bo vsaka jedrska megavatna zmogljivost našla tehnološkega odjemalca, ki bo zanjo plačal veliko premijo. Glavno tveganje za naložbeno tezo sta politični pritisk na cene zmogljivosti v PJM in časovni načrt ponovnega zagona elektrarne Crane.

Vistra

Jedrska energija, plin in maloprodaja pod isto streho

Vistra združuje proizvodnjo električne energije z obsežno maloprodajno prodajo v Teksasu. Njena flota ima več kot 44 GW zmogljivosti, približno 59 % pa predstavljajo plinske elektrarne. Poleg tega ima štiri jedrske elektrarne: Comanche Peak v Teksasu ter Beaver Valley, Perry in Davis-Besse v PJM, ki jih je pridobila s prevzemom družbe Energy Harbor. Maloprodajni del deluje kot naravna zaščita. Ko veleprodajne cene rastejo, proizvodnja prinaša več, maloprodaja pa manj, in obratno.

Pogodbi z Meto in Amazonom

Vistra ima dolgoročno pogodbeno prodanih približno 3,8 GW jedrskih zmogljivosti:

• Meta $META: dvajsetletne pogodbe za 2 609 MW iz elektrarn Perry, Davis-Besse in Beaver Valley. Od tega 2 176 MW izvira iz obstoječe proizvodnje, 433 MW pa iz prihodnjega povečanja zmogljivosti. Dobava se začne konec leta 2026, polni obseg pa bo dosežen leta 2034. Pogodbe omogočajo vložitev zahtevka za podaljšanje obratovalnih dovoljenj za dodatnih 20 let.

• Amazon $AMZN: dvajsetletna pogodba za 1 200 MW iz elektrarne Comanche Peak v Teksasu.

Po navedbah vodstva pogodba z Meto za obstoječe zmogljivosti ne zahteva dodatnih naložb, tudi elektrarna Comanche Peak pa ne potrebuje večjih izdatkov. To je bistvena razlika v primerjavi z gradnjo novih virov: dodatni prihodki se skoraj neposredno pretvorijo v prosti denarni tok.

Varovanje pred tveganji in občutljivost na cene

Vistra je imela 3. avgusta zavarovanih približno 100 % pričakovane proizvodnje za leto 2026, 94 % za leto 2027 in 72 % za leto 2028. Kratkoročna nihanja cen električne energije zato skoraj ne bodo vplivala na dobiček. Tveganje se prenese šele v leto 2028 in naprej, ko bo odločilno, po kakšni ceni bo mogoče zagotoviti prodajo nove proizvodnje.

Poslovanje in napovedi

Napoved prilagojenega EBITDA za leto 2026 znaša 6,8–7,6 mrd. USD (leta 2025: 5,91 mrd. USD), prilagojeni prosti denarni tok pred naložbami v rast pa 3,925–4,725 mrd. USD. Za leto 2027 vodstvo navaja okvirni razpon 7,4–7,8 mrd. USD, pri čemer niso vključeni prevzem družbe Cogentrix (5,5 GW plinskih elektrarn za približno 4 mrd. USD neto) in prispevek pogodb z Meto. Rezultati po GAAP medtem močno nihajo: v prvem četrtletju je nerealizirano prevrednotenje zavarovanj povečalo čisti dobiček za 1,3 mrd. USD, čeprav to ni povezano s poslovno uspešnostjo.

Vzdržnost dobičkonosnosti

Vistra je od novembra 2021 odkupila lastne delnice za 6,5 mrd. USD in njihovo število zmanjšala za 30 %. Pri ceni 140,16 USD (na dan 23. 10.) sredina napovedi prostega denarnega toka ustreza donosu v višini približno 9 % tržne kapitalizacije. Del današnjih marž pa izhaja iz visokih cen zmogljivosti v PJM in toplega poletja v Teksasu. Vodstvo samo navaja, da bo vpliv podatkovnih centrov na ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem »znatno« opazen šele konec leta 2027 ali v začetku leta 2028.