Podcenjene delnice na nemški borzi
Nemški delniški trg slovi kot drag in počasen, vendar je danes na njem mogoče najti podjetja, ki se trgujejo precej pod svojo zgodovinsko in panožno vrednotenostjo. Razlogi so različni: strah pred novo konkurenco, ciklično nezaupanje ali razočaranje nad rastjo. Ogledali smo si tri delnice, pri katerih se nizka cena srečuje z delujočim poslovanjem.
Ključne točke
Tri znana nemška podjetja se trgujejo po presenetljivo nizkih vrednotenjih. Analitiki pri enem vidijo potencial za rast, večji od 45 %, medtem ko pri drugem praktično ni več prostora za rast.
Eno največjih evropskih podjetij v svoji holdingovski strukturi skriva posel, ki ga trg vrednoti na manj kot trikratnik dobička iz poslovanja. Pri tem ustvarja milijarde evrov prostega denarnega toka in množično odkupuje lastne delnice.
Delnice enega podjetja se trgujejo več kot 60 % pod ravnjo ob koncu leta 2021. Njegovi prihodki sicer rastejo za več kot 20 %, vendar je po izločitvi velikega prevzema dejanska rast skoraj nična.
Največje kemično podjetje na svetu zvišuje napoved dobičkonosnosti, prodaja divizije v vrednosti več milijard in izplačuje več kot 4-odstotno dividendo. Kljub temu njegove delnice po objavi rezultatov padajo, analitiki pa ostajajo skeptični.
Običajni pregledovalniki pri teh treh podjetjih kažejo P/E nad 70, donos prostega denarnega toka nad 24 % ali milijardne računovodske dobičke. Vse te številke pa lahko vlagatelja zavedejo. Katera delnica je resnično podcenjena in kje gre le za navidezen popust?
Evropske delnice letos pridobivajo zaradi preusmerjanja kapitala iz dragega ameriškega tehnološkega sektorja. Samo oktobra je Nasdaq 100 izgubil skoraj 7 %, medtem ko so vrednostne delnice in defenzivni sektorji ohranili svoje pozicije. Ta razvoj znova odpira vprašanje, ki so si ga vlagatelji v zadnjih letih redko zastavljali: kje na trgu najdemo kakovostno podjetje po razumni ceni?
Nemška borza je zanimivo mesto za takšno iskanje. Indeks DAX je močno utežen v korist industrije, kemije, telekomunikacij in potrošniških podjetij, torej panog, ki jih je trg v dobi umetne inteligence dolgo spregledoval. Številna od teh podjetij so poleg tega sredi prestrukturiranja, razdruževanja ali vključevanja prevzetih podjetij. Prav takšna prehodna obdobja pogosto ustvarijo razkorak med tem, kar podjetje dejansko zasluži, in tem, kar kažejo standardni pregledovalniki.
Nizek P/E ali visok donos prostega denarnega toka sama po sebi ne zadoščata. Pri holdingovskih strukturah, po velikih prodajah divizij ali po enkratnih odpisih lahko standardni kazalniki vodijo do napačnih sklepov. Zato bomo pri vsakem podjetju preverili ne le, ali je poceni, ampak predvsem, zakaj je poceni in kaj bi se moralo zgoditi, da bi se popust odpravil. Za katera podjetja gre?