Ameriški borzni indeksi so v torek nekoliko padli, tudi dolar se ni dobro odrezal.
Delnice v ZDA so oslabile. Vlagatelji so se pred odločitvijo ameriške centralne banke o denarni politiki izogibali bolj tveganim naložbam. Velika tehnološka podjetja, občutljiva na obrestne mere, kot sta Amazon in NVIDIA, so precej izgubila.
Indeks Dow je padel za 0,31 % na 34 517,73 točke, širši indeks S&P 500 je oslabel za 0,22 % na 4 443,95 točke, indeks tehnološkega trga Nasdaq Composite pa za 0,23 % na 13 678,19 točke. Indeks nestanovitnosti VIX se je povečal za 0,79 % na 14,11 točke, donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic pa se je povečala za štiri bazične točke in pol na 4,365 %. Cene nafte so dan zaključile v zelenih številkah, medtem ko sta zlato in srebro zabeležila manjše izgube. Bitcoin se je okrepil za približno en odstotek na 27.080 USD.
Trgovci so prilagajali pozicije pred sredino napovedjo ameriške centralne banke Fed, ki naj bi poleg odločitve o obrestnih merah objavila tudi svojo oceno gospodarskih kazalnikov, ki bo omogočila vpogled v naslednja možna gibanja obrestnih mer, inflacije in gospodarske rasti. Trgi zdaj ocenjujejo, da bo Fed v sredo svojo ključno obrestno mero pustil na sedanji ravni. Verjetnost, da se obrestne mere novembra ne bodo spremenile, se je tako povečala na 70,9 %. Vendar analitiki pravijo, da se povečuje tudi tveganje, da bodo obrestne mere ostale višje dlje časa.
Delnice družbe Maplebear (+12,33 %), matičnega podjetja aplikacije za dostavo hrane Instacart, so doživele močno rast. Delnice podjetja so začele trgovati na borzi in na začetku prvega trgovalnega dne pridobile več kot 40 %.
Največji poraženci so bili v sektorjih osnovnih potrošniških dobrin in tehnologije. Delnice medijskega podjetja Walt Disney (-3,62 %) so oslabile zaradi novice, da bo v naslednjih desetih letih podvojilo naložbe v svoje tematske parke. Okrepile so se delnice avtomobilskih proizvajalcev General Motors (+1,86 %) in Ford Motor (+1,78 %). Po poročanju Reutersa namerava sindikat UAW v petek napovedati nove stavke v avtomobilskih tovarnah, če v pogajanjih z njimi ne bo napredka.
Ameriški dolar je oslabel v primerjavi s košarico šestih vodilnih svetovnih valut. Trgovci ta teden pričakujejo rezultate sej odborov za denarno politiko več centralnih bank. Poleg ameriške centralne banke Fed bosta o denarni politiki odločali tudi britanska in japonska centralna banka.
Dolarski indeks, ki spremlja gibanje dolarja v primerjavi s košarico šestih vodilnih svetovnih valut, se je znižal za 0,1 % na 105,13 točke. Evro je v primerjavi z dolarjem oslabel za 0,1 % na 1,0684 USD. Dolar se je v primerjavi z jenom zvišal za 0,2 % na 147,84 JPY. Evro se je v primerjavi z jenom okrepil za 0,1 % na 157,9 JPY.
Najpomembnejši torkovi dogodki na ameriških trgih
Elon Musk morda namerava vsem uporabnikom zaračunati dostop do družbenega omrežja X, prej znanega kot Twitter. Pravi, da je to edini način, da se znebi botov in lažnih računov. Lastnik X je to povedal v intervjuju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, poroča BBC. Ni pa jasno, ali je bila to le stranska milijarderjeva pripomba ali signal, da je takšen načrt res v pripravi.
Ameriška medijska družba Walt Disney (-3,62 % v torek) bo v naslednjem desetletju skoraj podvojila naložbe v svoje tematske parke na približno 60 milijard dolarjev. Dejavnost parkov je postala zanesljivo gonilo rasti podjetja in je pomagala ublažiti izgube pri pretočni storitvi Disney+, ki bo po pričakovanjih prihodnje leto dobičkonosna.
Ameriški trgovec na drobno Amazon (-1,68 % v torek) je razvil novo različico svoje tehnologije nakupovanja brez blagajne za trgovine z oblačili. Svoj nakupovalni sistem želi razširiti tudi izven trgovin z blagom in živilskih trgovin, je poročal Bloomberg.
Ameriško internetno podjetje Google (Alphabet -0,12 % v torek) je razširilo funkcije svojega modela umetne inteligence Bard. To je v torek objavilo na svojem blogu. Bard bo na primer svoje odgovore preverjal naknadno ali analiziral uporabnikove datoteke in dokumente. Google poskuša ublažiti prednost priljubljenega orodja ChatGPT podjetja OpenAI, za katerim stoji Microsoft.
Globalni dolg se je v drugem četrtletju povečal na rekordnih 307 bilijonov dolarjev, kljub dvigu obrestnih mer, ki zmanjšuje zanimanje za kredite. K povečanju so največ prispevale razvite države, kot so Združene države Amerike in Japonska. Po poročanju Reutersa to izhaja iz nove študije Inštituta za mednarodne finance (IIF). V prvi polovici leta se je dolg povečal za deset bilijonov dolarjev, v desetih letih pa je višji za do 100 bilijonov dolarjev.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je izboljšala napovedi za letošnjo svetovno gospodarsko rast in pričakuje, da se bo bruto domači proizvod povečal za tri odstotke. V prejšnji napovedi, ki je iz junija, je OECD rast ocenila na 2,7 odstotka. Vendar je OECD znižal napovedi za prihodnje leto.
Število začetih gradenj v ZDA se je avgusta na mesečni ravni zmanjšalo za 11,3 % na 1,283 milijona enot na letni ravni (ocena: 1,44 milijona, julij: +2 % na 1,447 milijona, popravljeno z 1,452 milijona).
Po predhodnih podatkih so se gradbena dovoljenja v ZDA avgusta na letni ravni povečala za 6,9 % na 1,543 milijona enot (julij: +0,1 % na 1,443 milijona enot).