Morda ne, a kaj če: V primeru recesije se za ameriške delnice odpre več desetodstotna vrzel

Ali ZDA drvijo v recesijo? Ekonomisti se seveda ne strinjajo, vendar so v zadnjih tednih raje pričakovali gladek gospodarski pristanek. Toda dinamika nekaterih gospodarskih kazalnikov ter dolgoročna in izrazita inverzija krivulje donosnosti ameriških državnih obveznic svarijo pred prevelikim optimizmom. Ameriški delniški trg se je kljub zadnjemu padcu letos dokaj dobro obdržal, toda kako bi ga lahko pretresla morebitna recesija?

Zgodovina ponuja veliko primerov recesij in globokih padcev delniških trgov. Zgodovina se seveda nikoli ne ponovi povsem natančno, vendar je tudi razpoloženje vlagateljev v podobnih gospodarskih razmerah pogosto zelo podobno, prav tako pa tudi potek različnih korekcij cen in medvedjih trgov.

Najvišja vrednost indeksa S&P 500 je zdaj stara že skoraj dve leti. Od takrat je trg doslej doživel največji padec v višini 27,5 %, kar je za medvedji trend razmeroma skromno. Ko so v preteklosti v ZDA izbruhnile recesije (spomnimo, da v Ameriki ne upoštevajo definicije recesije, ki se v Evropi uporablja kot dva zaporedna četrtletna padca BDP; recesijo na podlagi več kazalnikov razglasi NBER, National Bureau of Economic Research), so bili padci cen delnic praviloma globlji. In to znatno.

Velika depresija: -86 %

velika recesija: -58 %

internetni balon (Dot.com): -50 %

zlom leta 1973: -50 %

Recesija pod predsednikom Nixonom leta 1969: -37 %

črni ponedeljek leta 1987: -36 %

pandemija Covid-19: -35 %

Padci v višini 50 % v preteklosti niso bili pogosti, vendar so se zgodili. Več kot 30-odstotni padci so bili takrat precej pogosti. Čeprav se sedanjost seveda v marsičem razlikuje od preteklosti, na podlagi dolgoročnih tržnih izkušenj ni mogoče izključiti, da ameriške delnice še niso dosegle dna trenutnega medvedjega trenda, ki ga je sprožil padec z najvišje vrednosti indeksa S&P 500 januarja 2022.

Po podatkih publikacije Stock Market Almanac so zelo možni nadaljnji padci. Potrebna bi bila le malenkost, in sicer da bi ameriška centralna banka NBER razglasila recesijo. Obrestne mere so visoke, likvidnost v finančnem sistemu se zmanjšuje (Fed s trga še naprej umika 95 milijard dolarjev na mesec), geopolitične razmere pa so precej napete. Mimogrede, 50-odstotni padec od najvišjih vrednosti bi indeks S&P 500 vrnil približno na raven 2 400 točk, kar je najnižja vrednost v času bliskovite pandemije na trgih.