240 milijard dolarjev na leto: zastoj v ZDA bi lahko ogrozil pomemben davčni sporazum

Politični zastoj v Washingtonu bi lahko uničil prelomni davčni sporazum, o katerem se je 140 držav skrbno pogajalo več kot desetletje.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko neuspeh Združenih držav pri ratifikaciji sporazuma povzročil davčno vojno med najbogatejšimi državami na svetu, ki bi močno prizadela tehnološke velikane, kot so Google $GOOG, Microsoft $MSFT, Apple $AAPL, Meta $META in Amazon $AMZN.

Kaj se dogaja?

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) si že leta prizadeva za sporazum med državami članicami, ki bi odpravil vrzeli, ki velikim multinacionalnim korporacijam omogočajo, da se izognejo plačilu davkov v višini do 240 milijard dolarjev na leto.

Leta 2021 je OECD pripravila sporazum, ki so ga podpisale vse vpletene strani. Ta reforma, imenovana "prvi steber", bi od podjetij preprosto zahtevala, da plačujejo davke v državi, v kateri so zaslužila denar, ne glede na to, ali imajo tam sedež.

OECD in druge strani so za dosego tega sporazuma potrebovale več kot desetletje dela.

Kje je težava?

Reforma prvega stebra bi morala biti ratificirana do 30. junija. Vendar se to ni zgodilo.

Čeprav Bidnova administracija na splošno podpira načrt, mu republikanci v senatu nasprotujejo, razdeljeni senat pa je Združenim državam preprečil ratifikacijo sporazuma. (V skladu z ameriško ustavo je za davčne sporazume potreben nasvet in soglasje senata z dvotretjinsko večino glasov, je navedeno na spletni strani senatnega finančnega odbora).

Nekdanji predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da teh reform ne bo podprl, če bo ponovno izvoljen na položaj.

Druge države pa ne čakajo na izid. Kanada je pred kratkim uvedla lokalni davek za največja svetovna tehnološka podjetja, čemur se je OECD skušala izogniti. Tudi Nova Zelandija je napovedala, da bo z letom 2025 uvedla lasten davek na digitalne storitve za velike multinacionalke.

Manal Corwin, direktorica Centra za davčno politiko in administracijo pri OECD, pravi, da pogajanja še vedno potekajo.

"Države se še vedno pogajajo prav zato, ker smo dosegli napredek," je dejala v ponedeljkovi izjavi. "Z doseganjem vsakega od teh mejnikov, ne glede na to, ali bomo pogajanja uspešno zaključili do roka ali ne, smo vse bližje našemu cilju." dodala je.

Kaj to pomeni?

Če globalni sporazum ne bo začel veljati, bodo nekatere države začele tekmovati za prihodke velikih multinacionalk z zniževanjem davkov v tako imenovani "davčni vojni".

To pomeni tudi, da se bodo velika tehnološka podjetja soočala z neenotnimi davčnimi pravili po vsem svetu, saj se bo število nacionalnih davkov povečalo (glej Kanado in Novo Zelandijo).

"Ko se podjetja počutijo varna in lahko predvidijo, kam bo šla politika in kakšni bodo svetovni finančni obeti v bližnji prihodnosti, so veliko bolj samozavestna pri vlaganju," Megan Funkhouser iz Sveta za informacijsko tehnologijo, skupine, ki zastopa tehnološki sektor.

Če bosta davčna in globalna politika do digitalnih podjetij "negotova, nepredvidljiva in nestabilna", po njenih besedah podjetja morda ne bodo želela "vlagati, prispevati h gospodarski rasti ter ustvarjati in ohranjati delovnih mest".

Opozorilo: Na portalu Bulios boste našli veliko navdiha, vendar sta izbira delnic in oblikovanje portfelja odvisna od vas, zato vedno sami opravite temeljito analizo.