Po tednih napetosti lahko avtomobilski proizvajalci po svetu končno zadihajo. Kitajska je sporočila, da bo ponovno dovolila izvoz čipov podjetja Nexperia, ključnega dobavitelja elektronskih komponent za svetovno avtomobilsko industrijo. Ti čipi predstavljajo približno 40 % svetovne proizvodnje v svojem segmentu, zato odločitev Pekinga preprečuje, da bi se montažne linije od Detroita do Stuttgarta ustavile.
Kriza se je začela, ko je nizozemska vlada pod pritiskom ZDA prevzela nadzor nad podjetjem Nexperia in odpustila kitajskega direktorja. Kitajska je odgovorila z začasno prepovedjo izvoza, kar je sprožilo strahove pred novo motnjo v dobavnih verigah. Zdaj, ko je izvoz znova omogočen, se zdi, da je industrija rešena – vsaj za zdaj.
Politični sporazum je preprečil propad
Do preobrata je prišlo po srečanju predsednika Donalda Trumpa in kitajskega voditelja Xi Jinpingaki sta dosegla dogovor o obnovitvi dobave. Kitajsko ministrstvo za trgovino je nato sporočilo, da bo strankam omogočilo, da zaprosijo za izvzetja iz nadzora izvoza. "Kitajska v celoti upošteva varnost in stabilnost domačih in mednarodnih dobavnih verig," je ministrstvo zapisalo v izjavi, v kateri je kritiziralo tudi "neprimerno vmešavanje nizozemske vlade v notranje zadeve podjetja".
To potezo so takoj pozdravile avtomobilske organizacije po vsem svetu. ZDA Zavezništvo za inovacije v avtomobilski industriji je odločitev Pekinga označilo za "pozitiven rezultat, ki bo globalno avtomobilsko proizvodnjo ohranil na pravi poti", in pohvalilo sposobnost Trumpove administracije, da med pogajanji s Kitajsko to vprašanje uveljavlja kot vprašanje nacionalne in gospodarske varnosti.
Evropa ostaja v pripravljenosti
Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je sicer pozdravilo napoved ponovne vzpostavitve izvoza, vendar opozorilo, da razmere še zdaleč niso stabilne. "Še vedno ostaja veliko vprašanj glede praktične uporabe izvzetja iz izvoznih omejitev. Dokler se pretok sestavnih delov fizično ne obnovi, je trg še vedno nestabilen," je dejala organizacija.
Nizozemska vlada, ki je bila pod pritiskom ZDA, je hkrati naletela na kritike evropskih partnerjev, ker je s svojim posredovanjem pretresla občutljiv sektor polprevodnikov. Tiskovni predstavnik ministrstva za gospodarstvo je v odzivu dejal, da država "ostaja v stiku s kitajskimi oblastmi in mednarodnimi partnerji", da bi našla konstruktivno in dolgoročno rešitev.
Nexperia kot simbol nove tehnološke vojne
Celotna epizoda s podjetjem Nexperia kaže, kako globoko se geopolitika prikrade v tehnološko industrijo. Nizozemsko podjetje, ki je sicer formalno evropsko, je pod nadzorom kitajskega kapitala, zaradi česar se je znašlo sredi ameriško-kitajskega rivalstva. Primer je postal lakmusov papir za prihodnost evropske tehnološke suverenosti - kaže, da tudi majhne komponente, kot so diode in tranzistorji, niso izolirane od velike politike.
Razkriva tudi, kako ranljiv ostaja avtomobilski sektor, ki se zanaša na dobavo "just-in-time" in majhen krog specializiranih proizvajalcev. Potreben je le en udarec v verigo in posledice se takoj razširijo na celotno svetovno gospodarstvo.
Lekcije za industrijo in vlade
Ta kriza se je morda končala s kompromisom, vendar strokovnjaki pravijo, da bi bilo treba opozorilo Zahodu. Evropa in ZDA se bosta morali bolj osredotočiti na diverzifikacijo dobavnih verig, spodbujanje domače proizvodnje in sodelovanje s partnerskimi državami zunaj Kitajske. V nasprotnem primeru se lahko podobne razmere ponovijo.
"Medtem ko svet govori o čipih z umetno inteligenco, avtomobilski sektor potrebuje na milijone najpogostejših čipov. Njihovo pomanjkanje bi lahko bilo prav tako nevarno," je dejal analitik družbe TechInsights Ben Raaymakers. Po njegovih besedah bi morali avtomobilski proizvajalci vlagati v dolgoročne pogodbe in strateške zaloge, namesto da se zanašajo na kratkoročno dobavo.
Krhko ravnovesje
Trenutna sprostitev izvoza je morda preprečila neizogiben zlom, vendar je ravnovesje še vedno krhko. Kakršni koli nadaljnji diplomatski spori ali vmešavanje v polprevodniško industrijo bi lahko ponovno prekinili pretok čipov, od katerih ni odvisna le proizvodnja avtomobilov, temveč tudi celotni energetski, telekomunikacijski in obrambni sektor. Sporazum med Kitajsko, Nizozemsko in Združenimi državami Amerike je torej bolj rešitev kot končna rešitev. kratkoročno premirje v širši tehnološki vojni, ki se šele začenja zaostrovati.