Združene države Amerike vstopajo v novo obdobje upravljanja umetne inteligence, v katerem se moč odločanja seli z ravni zveznih držav na Washington. Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki močno omejuje pravico posameznih držav do sprejemanja lastnih zakonov o AI in vzpostavlja zvezno politiko kot edini veljavni okvir. Zvezne države, kot sta Kalifornija in New York, s tem izgubljajo vlogo regulatornih vodij, saj administracija daje prednost enotnemu in hitrejšemu razvoju tehnologije.
Trump poudarja, da je umetna inteligenca strateškega pomena in da razdrobljen regulativni sistem zavira inovacije. Bela hiša meni, da bi različni državni standardi glede varnosti, nadzora in odgovornosti podjetij oslabili konkurenčnost ZDA. Izvršni ukaz vzpostavlja nov zvezni mehanizem pod okriljem ministrstva za pravosodje, ki bo izpodbijal državne zakone, neskladne z nacionalno AI politiko. Poleg tega zvezna vlada pridobiva možnost zmanjšanja finančne podpore tistim državam, ki bi z lastno zakonodajo ovirale tehnološki razvoj.
Uredba je tudi zmaga za velika tehnološka podjetja. OpenAI, Google $GOOG, Andreessen Horowitz in proizvajalci strojne opreme na čelu z Nvidio $NVDAso več mesecev intenzivno lobirali za njeno uveljavitev . Po navedbah več virov je bil arhitekt načrta predsednikov "svetovalec za umetno inteligenco" David Sackski že dolgo spodbuja idejo, da razvoja podatkovnih centrov, modelov in čipov ni mogoče uskladiti v okolju zakonodajnega kaosa. Zato so številni tehnološki voditelji pozdravili Trumpov izvršni ukaz kot potezo, s katero bi lahko ZDA po hitrosti tehnološkega razvoja prehitele Evropo in Kitajsko.
Poleg tega Trump zagovarja geostrateško nujnost: umetna inteligenca je po njegovih besedah ključna za ameriško konkurenčnost. Opozarja, da bi lahko Kitajska pridobila tehnološko prednost, če ZDA ne bodo mogle pospešiti gradnje podatkovnih centrov, energetske infrastrukture in razvoja modelov umetne inteligence. Zato želi zveza ohraniti nadzor nad ključnimi dovoljenji in predpisi, ki vplivajo na ta sektor. Po njegovem mnenju ne gre le za tehnologijo, temveč tudi za nacionalno varnost in gospodarstvo.
Vendar se opozicija ostro odziva. Kritiki opozarjajo, da izvršni ukazi omejujejo možnost držav, da svoje državljane zaščitijo pred tveganji, povezanimi z umetno inteligenco. Organizacije, kot so npr. Center za demokracijo in tehnologijo opozarjajo, da ta poteza postavlja Washington na stran korporacij in slabi odgovornost podjetij do javnosti. Odziv prihajajo tudi s strani nekaterih guvernerjev, tudi republikanskih, ki poseg v pravice zveznih držav vidijo kot nesprejemljiv precedens. Spor se tako iz tehnološke razsežnosti spreminja v politično in ustavno razsežnost.
Učinki uredbe bi lahko bili globoki in daljnosežni. Če bo zvezna vlada res začela izpodbijati državne zakone o umetni inteligenci, bo to sprožilo novo pravno bitko, ki bi se lahko končala na vrhovnem sodišču. Države bodo morale skrbno razmisliti, ali se bodo lotile zakonodaje, ki bi jo lahko takoj izpodbijale. Po drugi strani se za tehnološka podjetja odpira obdobje večje predvidljivosti in lažjega razširjanja njihovih izdelkov UI in podatkovnih infrastruktur. Pristop ZDA se tako odmika od evropskega modela regulacije in se usmerja k čim večji hitrosti inovacij - čeprav na račun slabitve lokalne demokracije in nadzora nad obnašanjem algoritmov.
Trumpova odločitev je torej več kot le upravno dejanje. Je prelomnica v tem, kako Združene države razumejo umetno inteligenco in kakšno ceno so pripravljene plačati, da bi ostale v prednosti v tekmi s Kitajsko. Izid tega spopada bo pokazal, ali bo centralizacija moči v rokah federacije dejansko pospešila inovacije ali pa sprožila še eno politično krizo, v kateri je sama UI sredstvo - in ne cilj.