Trump je sporočil, da ZDA želijo ohraniti Hormuz odprt za vsako ceno: administracija naj bi prek državne agencije ponudila zavarovalne garancije za tankerje in hkrati pripravila možnost, da ameriška mornarica spremlja ladje skozi ožino.

To se razume kot poskus hitro znižati tveganjsko premijo na nafti in pomiriti trge, saj ko se promet v Hormuzu enkrat ustavi, se to takoj prelije v cene energije, inflacijo in s tem tudi v pričakovanja glede obrestnih mer. Trg je na to novico reagiral le delno – nafta je sicer deloma oddala rast, a skeptiki imajo pri eni stvari prav: zavarovanje in spremljanje sta le tehnični rešitvi, medtem ko je problem političen in varnostni, in tega ena sama napoved čez noč ne bo 'prepisala'.

Za investorko je to v praksi igra treh scenarijev. V najboljšem primeru spremljanje in zavarovanja resnično obnovijo nemoteno delovanje in nafta si povrne del tveganjske premije – to bi razbremenilo trg in potrošnjo, a hkrati bi odvzelo veter v jadra energetskim delnicam, ki zdaj profitirajo zaradi napetosti. V srednjem scenariju se bo plulo naprej, a počasneje in dražje (zavarovanje, logistika, daljše poti, strah pred incidenti) – nafta se lahko nato dlje časa zadržuje na višjih ravneh, kar je neprijetno za industrijo, promet in 'potrošniški' del trga. V najslabšem primeru zadostuje en večji incident in trg se vrne v način 'najprej panika, potem vprašanja', saj je ožina preveč pomembna, da bi jo bilo mogoče nadomestiti.