Zakaj je en investicijski krog v Anthropicu iz Googla in Amazona naredil rekordno dobičkonosni podjetji
Rekordni dobički Alphabeta $GOOG in Amazona $AMZN v drugem četrtletju v veliki meri niso denar. Zdi se mi koristno razumeti, kako so nastali.
Alphabet je izkazal čisti dobiček v višini 112,1 milijarde dolarjev, kar je medletno skoraj štirikratnik. Prevrednotenje deležev v neborznih podjetjih je pred obdavčitvijo prineslo 99 milijard, po obdavčitvi pa je od tega v čistem dobičku ostalo 77,1 milijarde, kar je dodalo 6,26 dolarja na delnico. V istem četrtletju lani je bila ista postavka 1,3 milijarde. Alphabet v poročilu ne navaja, česa se prevrednotenje nanaša, poleg Anthropica ima v portfelju tudi SpaceX.
Amazon je izkazal 62,6 milijarde čistega dobička in sam v poročilu piše, da je v tem neposlovni prihodek pred obdavčitvijo v višini 53,4 milijarde, ki izhaja pretežno iz naložb v Anthropic.
Kako se takšna vrednost sploh izračuna, če Anthropic ni na borzi. Računovodska pravila pravijo, da delež leži v knjigah po nabavni vrednosti in se ne premakne, dokler ne nastane opazljiva transakcija. To je običajno nov investicijski krog. Februarja je Anthropic zaključil serijo G, zbral 30 milijard in njegova vrednost je bila 380 milijard. Konec maja je prišla serija H, dodatnih 65 milijard in vrednost je poskočila na 965 milijard dolarjev. Šele s tem je nastala cena, po kateri sta obe podjetji smeli svoj delež prevrednotiti navzgor, razlika pa jima je padla v izkaz poslovnega izida.
Alphabet ima približno 14 % Anthropica, Amazon približno 21 %, natančne višine pa nobeno podjetje v svojih poročilih ne navaja. Amazonu je kljub temu v izkaz poslovnega izida padlo manj. Razloga sta dva. Ne drži le delnic, temveč tudi zamenljive obveznice, ki se vrednotijo drugače kot čisti delež, in del si je obračunal že v prvem četrtletju, ko je v isto postavko padlo približno 15,6 milijarde. Pri Alphabetu pa teh 99 milijard ne pripada le Anthropicu.
Najbolje vse skupaj povzema en kontrast pri Amazonu. V zadnjih dvanajstih mesecih je izkazal čisti dobiček 135,3 milijarde, prosti denarni tok pa minus 7,6 milijarde, ker je za nakupe premoženja poslal za 66,1 milijarde več kot leto prej. Izkazani dobiček in denar, ki je podjetju dejansko ostal, gresta trenutno v nasprotni smeri.
Na majhnem primeru je to bolj razumljivo. Nekoč ste dali milijon za desetino prijateljevega podjetja, ki je takrat imelo vrednost deset milijonov. V računovodstvu vam ta delež leži kot milijon in tam leži ves čas, čeprav podjetju rastejo prihodki. Šele ko vanj vstopi zunanji investitor pri vrednotenju petdeset milijonov, si smete zapisati, da ima vaša desetina vrednost pet milijonov. Te štiri milijone razlike vam gredo skozi dobiček, čeprav niste ničesar prodali in vam nihče ni ničesar poslal.
Iz tega izhaja, zakaj to deluje v obe smeri. Če v danem četrtletju ne pride do novega kroga, se vrednost deleža ne premakne in učinek je nič, četudi bi Anthropic še tako rasel. In če bi prihodnjič prišel krog z nižjim vrednotenjem, sedi v isti vrstici izguba enakega kalibra. Po mojem mnenju zato pri obeh podjetjih sploh nima smisla gledati računovodskega dobička. Pri Amazonu je bil računovodski dobiček na delnico 5,75 dolarja, po izključitvi te postavke pa približno 1,97, čeprav gre za isto četrtletje in isti posel.
Najbolje je ta razlika vidna pri Microsoftu $MSFT, ki ima v knjigah oba velika laboratorija. Iz naložbe v Anthropic si je za isto četrtletje pripisal 3,2 milijarde dolarjev, ker ga je dvignil isti majski krog. V OpenAI drži približno 27 %, vendar tam uporablja ekvivalenčno metodo, ki spremlja poslovanje podjetja namesto njegove vrednosti. V rezultat mu je iz tega padlo le 480 milijonov. Eno podjetje, eno četrtletje, dve metodi. Microsoft poleg tega vpliv OpenAI iz svojega očiščenega dobička sam izloča.
Kako to berete vi? Ali jemljete prevrednotenje kot legitimno informacijo o tem, da je podjetjem zrasla vrednost premoženja, ali pa ga pri branju rezultatov preprosto preskočite?