Delnice proizvajalcev čipov v zadnjih dneh padajo in trg je začel vgrajevati novo tveganje glede morebitnega upočasnjevanja razvoja umetne inteligence. Vendar še niso prišle nobene dejanske omejitve, hiperskalarji ne zmanjšujejo naložb in v temeljih se nič bistvenega ne spreminja. Večina gibanja je za zdaj predvsem strah in negotovost.
Zato si poglejmo praktično: katere družbe bi tak scenarij najbolj prizadel, kdo bi lahko nasprotno imel koristi in s čim je danes smiselno uravnotežiti portfelj.
1. Največje tveganje vidim pri strojni opremi, vendar ne pri vseh podjetjih enako. Če se usposabljanje najnaprednejših modelov upočasni, ne bo treba tako agresivno širiti računalniške infrastrukture. Zato so najbolj ogroženi proizvajalci pospeševalnikov umetne inteligence in pomnilnikov, torej Nvidia, AMD, Broadcom, Micron, SK Hynix in podobni. Naslednja plast sta Vertiv in podatkovna infrastruktura, saj manj računalniške moči pomeni manjšo potrebo po elektriki, hlajenju in drugi infrastrukturi. Potem pa tudi podjetja, kot so Lam Research, Applied Materials, KLA, ASML ... Ta bi trg verjetno takoj kaznoval, vendar temeljni vpliv pride z zamikom – najprej mora hiperskalar zmanjšati naložbe, nato proizvajalec čipov zmanjšati načrtovane zmogljivosti in šele nato upadejo naročila nove proizvodne opreme.
Ampak ponovno, še ni prišlo do nobenega zmanjšanja naložb niti dokončnih odločitev, zato so vsi padci za zdaj zgolj posledica strahu.
2. Na nasprotni strani vidim programsko opremo in predvsem kibernetsko varnost. Ta podjetja so paradoksalno v zelo dobrem položaju v obeh scenarijih. Če umetna inteligenca še naprej izjemno hitro napreduje, narašča število avtomatiziranih napadov, potreba po varnosti identitet, zaščiti končnih točk, oblakov in agentov umetne inteligence. Če se razvoj upočasni ravno zaradi varnostnih težav, bodo podjetja hkrati prisiljena porabiti več za upravljanje in zaščito. Tudi zato je CrowdStrike poskočil za približno 14 %, Palo Alto za 13 % in Rubrik prav tako približno 15 %.
Vendar je dobro omeniti tudi to, da so vsa danes precej draga z visokimi večkratniki in osebno jih zdaj zagotovo ne bi lovil.
Pri klasični programski opremi je bistvo nekoliko drugačno. Počasnejši napredek jim kupuje čas. Umetno inteligenco lahko vgradijo v obstoječe delovne procese, jo monetizirajo na svoji bazi strank in se jim ni treba vsakih nekaj mesecev boriti z naslednjim ogromnim skokom modelov frontier. Tudi Reuters je že pred to razprodajo opozarjal, da se razpoloženje glede programske opreme začenja premikati od »umetna inteligenca jih bo uničila« k »umetno inteligenco lahko monetizirajo«.
3. Potem so tu še podjetja, ki z umetno inteligenco skoraj sploh niso povezana. Prav ta so danes lahko smiselna protiutež. Če bi želel portfelj resnično stabilizirati, mi je od tega, kar danes spremljam, najbolj všeč McDonald's. Delnica je približno 25 % pod 52-tedenskim vrhom, terminski P/E pa je padel na približno 19×, v primerjavi z več kot 23–25×, kjer se je podjetje gibalo v zadnjih letih. Dobim zelo močno blagovno znamko, franšizni model, razmeroma predvidljiv denarni tok in posel, ki mu je v osnovi vseeno, koliko grafičnih procesorjev potrebuje Anthropic. VICI je druga zanimiva protiutež. Pri ceni okoli 25 dolarjev je približno 26 % pod svojim 52-tedenskim vrhom, dividendni donos je nad 7 %, P/FFO pa približno 10×. Poleg tega ima dolgoročne najemne pogodbe in povsem drug vir prihodkov kot tehnološka podjetja. Po drugi strani pa ga motijo višje obrestne mere.
Tu sta tudi Booking ali Uber, ki sta na zanimivih ravneh in ju dojemam kot cenejšo rastno diverzifikacijo zunaj infrastrukture umetne inteligence. Nista izrazito obrambni podjetji, kot sta McDonald's ali VICI, zato bi ju recesija verjetno prav tako prizadela. Vendar njuni rezultati temeljijo na povsem drugih dejavnikih kot celoten cikel umetne inteligence.
Osebno torej zagotovo ničesar ne prodajam, bom pa dogajanje spremljal, predvsem obete glede naložb Microsofta, Amazona, Mete in Googla. Če bi jih začeli zmanjševati, bi to pomenilo temeljno spremembo naložbene teze.