Najvarnejši del vašega portfelja prav zdaj doživlja največji udarec
Inflacija v evrskem območju je poskočila na 3,2 %, ECB pa je znova dvignila obrestne mere. Večina vlagateljev zdaj budno spremlja delnice energetskih podjetij in trgovcev. Račun za ta šok pa prihaja povsem drugam – v del portfelja, ki ga večina ljudi šteje za mirno območje.
Ključne točke
Inflacija v evrskem območju je poskočila na 3,2 %, a 91 % potrošniške košarice se draži le po 2,1-odstotni stopnji
ECB je obrestne mere dvignila soglasno, vendar 91 % ekonomistov v Reutersovi anketi meni, da se je cikel pravkar končal
Največji evropski najemodajalec stanovanj je na letnem dnu, čeprav svojih obetov za leto 2026 ni spremenil
Donos nemške desetletne obveznice je najvišji od leta 2009, račun zanj pa plačuje »štiridesetica« v portfelju 60/40
Plinska skladišča so 16 odstotnih točk pod petletnim povprečjem in odločajo o tem, kateri scenarij bo nastopil
Devet odstotkov košarice, štirideset odstotkov inflacije
Številka, ki jo je Eurostat 17. septembra potrdil, je na prvi pogled videti kot vrnitev starih težav: inflacija v evrskem območju se je avgusta pospešila na 3,2 % z julijskih 2,9 %. Pred letom dni je bila natanko na cilju, pri 2,0 %. A dovolj je, da potrošniško košarico razčlenimo na posamezne dele, in zgodba se spremeni.
Energija ima v košarici evrskega območja le 9-odstotno utež. Avgusta se je medletno podražila za 14,3 % in k skupni inflaciji prispevala 1,29 odstotne točke. Z drugimi besedami: slaba desetina košarice je ustvarila približno 40 % vsega podraževanja. Preostalih 91 % košarice se po podatkih Eurostata draži po 2,1-odstotni stopnji, torej praktično na cilju centralne banke.
Druge postavke se poleg tega obnašajo precej vzorno. Storitve, ki se jih je ECB najdlje najbolj bala, so upočasnile na 3,0 %. Hrana se draži le za 1,1 %, industrijsko blago brez energije za 1,2 %. Pred letom dni je energija inflacijo še vlekla navzdol (medletno –2,0 %), danes jo navzgor potiskajo vojna na Bližnjem vzhodu, draga nafta in plin pred zimo.
Razpršenost po Evropi je ogromna in kaže, da gre za zunanji šok, ne za pregreto gospodarstvo: Romunija poroča o 6,3 %, Litva o 5,6 %, Švedska le o 0,3 %.