Najslabše stanje po letu 2008. Vsaj tako piše v vseh naslovih. Kaj pa, če bi ta finančna katastrofa lahko imela presenetljivo pozitiven učinek in nadaljevanje, ki ga na prvi pogled nihče ne bi pričakoval?

Banka Credit Suisse $CS+1.0% je pravkar doživela najslabši dan v zgodovini - delnice so padle za 22 %. Padajo tudi obveznice banke, vlagatelji pa so zgroženi. Ker vlagatelji dvomijo o solventnosti ene največjih evropskih bank, je varnost in trdnost celotnega svetovnega bančnega sistema na Wall Streetu spet pod velikim vprašajem. V Združenih državah Amerike se vlagatelji medtem še vedno spopadajo s posledicami propadov bank Silicon Valley Bank $SIVB in Signature Bank.

https://www.youtube.com/watch?v=Q_AuoR3lkpk&t=100s

Nekoč težka naloga, s katero se zdaj soočajo predsednik Federal Reserve Powell in njegovi kolegi centralni bankirji, je pravkar postala na videz nemogoča dilema - nadaljevati boj proti inflaciji z nadaljnjim zviševanjem obrestnih mer in zaostrovanjem kreditnih trgov ali se boriti proti novi bančni krizi, ki predstavlja sistemsko tveganje.

Ne vem, kako je z vami, a jaz si zdaj ne bi želel biti predsednik Fed.

Ne smemo pozabiti, da je ravno prejšnji teden predsednik Fed Powell sedel pred kongresom in dejal, da je Federal Reserve "pripravljena povečati hitrost zviševanja obrestnih mer". Svojo izjavo je zavaroval s sklicevanjem na to, da je treba upoštevati "celoto vhodnih podatkov".

Donosnost 13-tedenskih ameriških zakladnih menic je poskočila najbolj v dveh mesecih - prvič po letu 2007 je presegla 4,8 %. Medtem je indeks S&P 500 doživel najslabši dan v skoraj šestih mesecih in se ustalil na šesttedenskem minimumu. Ne glede na to, ali je bil Powellov obisk na Kapitolu prejšnji teden pregovorna zadnja kapljica ali ne, se on in njegovi kolegi centralni bankirji prihodnji teden soočajo s pošastno odločitvijo s težkimi izbirami in brez idealne rešitve.

Eden od ekonomistov pravi, da se bo Fed najverjetneje odločal med dvigom obrestnih mer za 25 bazičnih točk in ohranitvijo obrestnih mer na sedanji ravni (terminske pogodbe na obveznice v sredo popoldne obema možnostma pripisujejo enako verjetnost).

"Dvomim, da bodo znižali obrestne mere," pravi Rajan za Yahoo, ki tudi trdi, da agresivnejše zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk verjetno ne pride v poštev. "To bi bilo v tem trenutku precej ostro zvišanje, ki ga trgi morda ne bi mogli odmisliti," dodaja: "Vprašanje je 25 ali nič."

Zgodovinsko gledano Fed ne spreminja smeri politike obrestnih mer zelo pogosto, zato bi lahko udeleženci na trgu dobili vtis, da so prihodnja zvišanja obrestnih mer izključena iz igre. To bi lahko spodkopalo verodostojnost Feda v boju proti inflaciji in njegovo zaznano odločenost, da bo ponovno začel z dvigovanjem obrestnih mer, če se inflacija ne bo umirila. Če Fed zviša obrestne mere za 25 bazičnih točk, to nakazuje, da je Fed še vedno zaskrbljen zaradi inflacije in potrebe po upočasnitvi gospodarstva. Vendar pa ta možnost pomeni tveganje, da bodo kreditni trgi še bolj zamrznjeni, razpoke v finančnem sistemu pa se bodo še poglobile.

"Pretresi v finančnem sektorju bodo nekaj dela opravili za Fed. Če bo Fed menil, da je kriza dovolj močna, da opravi umazano delo, se bo nagnil k ničli," pojasnjuje. "Vse to je v zraku in zelo zmedeno," pravi Rajan.

Če Fed ne bo ukrepala, tvega, da bo sredi boja proti inflaciji ogrozila svojo težko pridobljeno verodostojnost. Če se bo Fed odločil za zvišanje, bi lahko poslabšal slabše razmere na kreditnem trgu in okužil "produktivna" področja gospodarstva. Če pa se bo odločil pravilno, bi lahko iz nastale situacije dejansko naredil presenetljivo pozitiven izid!

Izjava o omejitvi odgovornosti: To nikakor ni naložbeno priporočilo. Gre zgolj za moj povzetek in analizo, ki temelji na podatkih iz interneta in drugih virov. Naložbe na finančnih trgih so tvegane in vsak naj vlaga na podlagi lastnih odločitev. Sem le amater, ki deli svoja mnenja.