Analitik Petr Lajsek: Na trgih se morda pojavlja še en mehurček, mehurček umetne inteligence

Na trgih prevladuje nov trend, razcvet umetne inteligence, na katerega se osredotoča analitik Petr Lajsek, ki mi je predstavil razloge, zakaj se morda pojavlja balon umetne inteligence.

Prosil vas bom, da se na kratko predstavite naši skupnosti vlagateljev, saj je to prvi intervju z vami za našo spletno stran.

Pozdravljeni, najprej bi se vam rad zahvalil, ker ste zaprosili za ta intervju. Podjetje Bulios spremljam že dolgo časa in z veseljem ugotavljam, kako vam je uspelo rasti. Na finančnih trgih sem od leta 2014, najprej sem začel s trgovanjem na trgu forex v skladu s tehnično analizo, nato pa sem postopoma začel vlagati tudi v delnice in ETF-je. Sem višji analitik pri borznem posredniku Purple Trading. Lahko se pohvalimo, da so naše stranke dolgoročno med najbolj donosnimi v EU. Zato smo bili v letih 2021 in 2022 uvrščeni med tri najboljše borzne posrednike na Češkem, Slovaškem in Poljskem.

Pred kratkim ste tvitnili: "Ali prihaja mehurček umetne inteligence?" Ta misel se je v zadnjem času porajala tudi meni, nam lahko poveste kaj o tem?

Da, bralcem bom vsekakor priporočil, da spremljajo moj twitter @petrlajsek. Najprej bi rad omenil, da sem res zelo presenečen nad tem, kako hitro se umetna inteligenca uveljavlja. Zdi se, da se je z uvedbo storitve ChatGPT začela velika revolucija na tem področju in da se zanjo zanima veliko več ljudi in podjetij. Število novih orodij raste kot gobe po dežju, na borzah in med zagonskimi podjetji pa verjetno že nastaja nekakšen mehurček. Moja objava na Twitterju je govorila o tem, kako enostavno je pridobiti semensko naložbo iz skladov tveganega kapitala, če se ukvarjate z umetno inteligenco. Na omrežju LinkedIn preprosto vpišite, da ste opustili študij na Stanfordu, študirali informacijsko tehnologijo in zdaj ustanavljate podjetje za umetno inteligenco. Potem se ponudbe skladov kar vrstijo... To je bila seveda le hiperbola, vendar je v tem morda nekaj resnice.

Poleg tega delnice podjetij, ki svojemu imenu dodajo "AI", doživljajo velik razcvet. "Svetel" primer je podjetje C3.ai $AI, ki ustvarja programsko opremo za umetno inteligenco. Njegova delnica se je od začetka leta povečala za več kot 100 %, najvišja vrednost pa je bila celo višja od 300 %. Med drugimi raketno rastočimi delnicami iz sveta umetne inteligence so še SoundHound AI $SOUN, BigBear AI $BBAI in GuardForce AI $GFAI. Priljubljena bodo tudi podjetja, ki jim bo z umetno inteligenco uspelo bistveno zmanjšati stroške, kot je Buzzfeed $BZFD. Zaenkrat vse skupaj spominja na podobno norijo v času največje slave Wall Street Bets. Povsem mogoče je, da je v ozadju podoben nasvet vlagateljev.

"Povsem mogoče pa je, da se na trgih pojavlja še en mehurček."

Bi lahko mehurček umetne inteligence podžgal velikansko zanimanje vlagateljev, ki želijo biti za vsako ceno vloženi v ta sektor?

Vsekakor, veliki delniški mehurčki imajo običajno pet pomembnih faz. Prva je nek dogodek, ki povzroči revolucijo - kot je bil internet v mehurčku dotcom, CDO v veliki finančni krizi. Naslednja faza je medijsko razburkanje te revolucije, ki mu sledi FOMO med vlagatelji, ki želijo pograbiti poceni delnice, preden postanejo, na primer, naslednji Alphabet $GOOGL. Predzadnja faza je izguba racionalnosti - v nebo vpijoče vrednotenje podjetij, ki se "le oprimejo" te revolucije. Zadnja faza je neizogiben propad.

V kateri fazi smo po vašem mnenju zdaj? Se revolucija šele začenja ali smo že v drugi in tretji fazi?

Morda smo v vseh fazah hkrati. Trenutek, ko se bodo podjetja z umetno inteligenco začela množiti med oglasi za Super Bowl, bi lahko bil precej zanimiv pokazatelj. Takrat je morda čas, da si postavimo noge na ramena. Uvajanje umetne inteligence v podjetja, kot so Microsoft $MSFT, Alphabet $GOOGL in Amazon $AMZN, je vsekakor velik plus in bi jim lahko pomagalo uspevati do konca stoletja. Razvoj umetne inteligence je mogoče "izigrati" tudi prek proizvajalcev čipov, kot je Nvidia $NVDA, ki bodo ključni za razvoj te industrije. Vendar bi bil zelo previden pri manj znanih podjetjih, ki so svojemu imenu na novo dodala UI ali pa so na trge vstopila na primer prek SPAC. Po mojem mnenju jih bo kmalu veliko. Morda se bodo pojavili celo nekateri tematski ETF-ji, ki bodo osredotočeni izključno na umetno inteligenco. Za mnoga podjetja žal ni dovolj informacij niti za ustrezen skrbni pregled. Zato je bolje za kaj takega nameniti manjši del kapitala in to obravnavati bolj kot čisto špekulacijo.

Ali v zvezi s tem opažate kakšne podobnosti, ki so se zgodile pred, na primer, dotcom mehurčkom?

Da in ne. Mehurček dotcom je bil precej specifičen, saj so takrat praktično vsa podjetja, ki so bila na internetu, množično rasla. Resnično velikih in dobičkonosnih tehnoloških podjetij je bilo takrat kot žafranov. Velikani, kot sta Google in Amazon, so bili takrat še v povojih. Podjetja, kot je Facebook, takrat še niso obstajala. Tako se je indeks Nasdaq Composite med letoma 1995 in 2000 povečal za skoraj 500 % (nekatere delnice so se samo leta 1999 povečale celo za več tisoč odstotkov), najvišja vrednost P/E pa je znašala kar 200. To je daleč od sedanjih vrednosti, saj je trenutni P/E indeksa Nasdaq približno 24. Medtem ko je indeks pred koncem leta 2021 tudi raketno narasel, so se povečali tudi zaslužki največjih tehnoloških podjetij. Razmere bi se lahko bistveno spremenile, ko se bodo obrestne mere znižale in se bo na trge močneje vrnilo razpoloženje, naklonjeno tveganju. Konec koncev je dotcom mehurček nastal, ker je preveč ljudi želelo prehitro investirati v internet. Takrat bi pričakoval, da se lahko samo vrednotenje podjetij, povezanih z umetno inteligenco, znatno poveča in da se lahko oblikuje nekakšen balon.

Če govorimo o mehurčku, ali menite, da lahko agresivna politika Fed, bančna kriza in morda kriza na področju poslovnih nepremičnin pospešijo celoten proces?

Kar zadeva bančno krizo, je propadlo več bank, ki niso bile dobro pripravljene na zvišanje obrestnih mer. Po drugi strani pa so velike ameriške banke od tega imele koristi in so doživele velik priliv vlog. Če pogledamo njihove rezultate za prvo četrtletje, so večinoma zelo pozitivni. Na nekaj mestih sem zasledil primerjave z veliko finančno krizo, vendar to ni zelo točno. Takrat so bile težave bank na strani sredstev, zdaj so na strani obveznosti, z velikim odlivom vlog iz malih in srednje velikih bank. Kar zadeva politiko Fed, jo je vsekakor mogoče opisati kot agresivno, vendar je bila ta agresivnost napačna. Toda več o tem v naslednjem vprašanju. Vendar pa menim, da ti dejavniki ne bodo nekako pospešili razpočenja morebitnega balona. Seveda obstaja vprašanje, ali se na trgu sploh oblikuje mehurček.

Če zdaj preidemo k makroekonomiji, smo bili priča presenečenju inflacije (CPI in PPI), ki je bila nekoliko boljša od pričakovane. Vendar pa je trg dela še vedno razmeroma močan. Ali menite, da lahko Fed zniža inflacijo, ne da bi ohromil trg dela ali povzročil recesijo?

Skupna inflacija v ZDA se vsekakor zadovoljivo hitro umika, osnovna pa ima v skladu s pričakovanji trše jedro. Tako je v medletni primerjavi trenutno celo višja od skupne, kar jasno kaže, da je bil padec inflacije povezan s padcem cen energentov. Kar zadeva obrestne mere, pričakujem le še eno zvišanje za 25 bazičnih točk, s čimer se strinja tudi trg. V nasprotju s trgom pa menim, da bo Fed ohranil visoke obrestne mere dlje časa. Medtem ko večina trga pričakuje 2-3 znižanja do konca leta, bi me to zelo presenetilo. Trg dela je vsekakor še vedno zelo pregret, čeprav se tudi tu kažejo znaki ohlajanja - glej zmanjšanje tempa rasti plač in večje število prošenj za brezposelnost. Fed mora verjetno sama nekoliko ohromiti trg dela, da bi se inflacija znižala na ciljno raven. John Williams iz newyorške centralne banke Fed na primer pričakuje, da bo brezposelnost letos dosegla 4 %, prihodnje leto pa celo 4,5 %. Kar zadeva recesijo, Fed morda že računa na blago recesijo v drugi polovici leta. Vsaj takšni so namigi v zadnjem zapisniku Fed. Vprašanje je, kaj pomeni blaga recesija. Če govorimo o dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti BDP, smo takšno situacijo imeli že v prvi polovici lanskega leta. V drugi polovici leta je bila na ameriških delnicah precejšnja volatilnost, indeks S&P 500 pa je nato leto končal na podobnih ravneh kot pol leta prej.

Ali menite, da bo Fed še letos dosegel svoj inflacijski cilj? In ali bi lahko nedavno omejevanje proizvodnje nafte s strani skupine OPEC+ ponovno vplivalo na ZDA in njihov boj z inflacijo?

To se mi zdi zelo malo verjetno. Okoli 2-odstotne inflacije v ZDA bi lahko bilo v drugi polovici prihodnjega leta. Skupina OPEC+ je bila tista, ki je ZDA zadala udarec, ko je poglobila svoje omejitve proizvodnje nafte. Tako smo bili na trgu priča občutnemu zvišanju cen nafte, kar se postopoma prenaša na cene goriv in tako vpliva na inflacijo. V tem primeru je zanimiv ameriški indeks inflacijskih pričakovanj Michigan, ki ga redno pripravlja Univerza v Michiganu. Nanaša se na inflacijska pričakovanja gospodinjstev v 12-mesečnem obdobju. Prav zaradi cen nafte se je ta indeks konec marca precej povečal, in sicer na 4,6 %, medtem ko so pričakovali 3,5 %. Nafta je tako ponovno politično orožje, ki otežuje delo Fed in meče slabo senco na administracijo Joeja Bidena. Zato bi pričakoval, da se bo v kratkem zgodil še en izpust nafte iz ameriških strateških rezerv, kar bo ceno nafte nekoliko znižalo. Težava pa je v tem, da Američani nimajo več veliko za vzeti - strateške rezerve so na 40-letnem minimumu.

Nadaljeval bi s sezono dobičkov, v kateri so nedavno o svojih številkah poročale velike ameriške banke. Bil sem (vsaj sam) prijetno presenečen nad solidno rastjo. Kako je bilo mogoče, da so velike banke tako izstopale, medtem ko so manjše banke v zadnjem obdobju krize trpele?

Da, z izjemo banke Goldman Sachs so bili dosedanji rezultati več kot pozitivni. Pogosto velja pravilo, da ko ameriške banke poročajo, temu sledi celotna sezona poslovnih rezultatov. Poglejmo :) Nisem preveč presenečen, čeprav zlasti velike poslovne banke zdaj koristijo visoki ravni obrestnih mer in prilivu novih vlog. Ironično, prav kriza manjših in srednje velikih bank je bila plus za velike banke. Stranke so jih uporabljale kot varna zatočišča in prav zaradi teh "begov" so se manjše banke znašle v težavah. Praktično vsi segmenti, vključno z investicijskim bančništvom, so se velikim bankam dobro obnesli, kar je precej presenetljivo. Res pa je, da je bilo leto 2022 s tega vidika precej umirjeno in da je veliko IPO ter operacij M&A čakalo na letošnje leto.

Menite, da lahko podobno dobre rezultate pričakujemo tudi od manjših bank ali pa še vedno obstajajo dolgotrajna tveganja in negotovosti?

Mislim, da je moral marčevski odliv vlog vsaj delno vplivati na rezultate manjših in srednje velikih bank. Vsaj obrestni prihodki bodo nižji, kot bi bili v normalnih razmerah. Kot sem že omenil, menim, da bančna kriza ne bo prerasla v nacionalno ali celo svetovno krizo. Prej je prišlo do ločevanja "šibkejših kosov" od črede. Banka Credit Suisse $CS je že nekaj časa v težavah. Med manjšimi in srednje velikimi bankami bi morda pričakoval, da se bodo v prihodnjih četrtletjih okrepile združitve. Vendar navadnim vlagateljem trenutno ni treba delati panike.

V zadnjem poglavju bi se rad osredotočil na vaš portfelj in vaš naložbeni pristop. Ali nam ga lahko opišete?

Svoj naložbeni pristop bi razdelil v tri kategorije. Prva so dolgoročne delniške pozicije - poskušam oblikovati portfelj, v katerem imam tako velike tehnološke delnice, dividendne naslove, tudi nekaj defenzivnih delnic. Nato aktivno trgujem, zlasti na način swinga. Navadno se gibljem na višjih časovnih okvirih, posle pa držim tudi dolgoročno. Najzanimivejši trg zame je zagotovo nafta, kjer je velika volatilnost in se vedno nekaj dogaja. Ker redno spremljam svetovne dogodke in temeljne podatke, mi to daje precej zanimivo prednost. Na podoben način občasno trgujem tudi z ameriškimi indeksi ali forexom. V zadnjem času so bili pari s češko krono precej zanimivi zaradi njene apreciacije in visoke razlike v obrestnih merah. To je zame tudi oblika varovanja pred tveganji. Občasno se lotim tudi kakšne špekulacije o rasti ali padcu določene delnice. Potem je tretja kategorija redni nakupi skladov ETF, ki so osredotočeni na ameriške indekse. Izbiram sklade, ki reinvestirajo dividende - dolgoročno lahko to poskrbi za precej zanimivo povečanje donosa ali pa ublaži padce.

Na koncu bi vas rad vprašal, katera je vaša najljubša delnica in zakaj se uvršča med vaše najboljše?

Moja najljubša delnica je verjetno Occidental Petroleum $OXY, ki jo imam v lasti že skoraj tri leta. Moram reči, da je to tudi ena od mojih najbolj donosnih pozicij. Kupil sem jo v drugi polovici leta 2020 in od takrat se je kapitalizacija večkratno povečala. Takrat sem opravljal raziskavo za članek, ki sem ga pisal za Forbes, in OXY mi je dobesedno skočil v oči. Šlo je za kombinacijo zanimivega vrednotenja, pričakovanja boljšega jutri na postkoronavirskem naftnem trgu in privilegiranega položaja samega podjetja v Permskem bazenu, kjer je po nakupu družbe Anadarko Petroleum največji proizvajalec. Dodatno me je pri odločitvi pomiril Warren Buffett, ki v zadnjem času močno kupuje delnice OXY, govori pa se celo o njegovem popolnem prevzemu podjetja. Trenutno je delnica skoraj 20 % pod svojim letnim maksimumom in je zaradi zanimanja samega "Oraklja iz Omahe" še vedno videti privlačna. Poleg tega v drugi polovici leta pričakujem večje povpraševanje po nafti, še vedno omejena proizvodnja OPEC+ pa lahko pomeni, da se bo črno zlato ponovno povzpelo nad 100 USD za sod. Delnice OXY bi od tega seveda imele koristi.

• Ali vam je bil današnji intervju všeč? Če je tako, nam sledite, da ne zamudite več edinstvenih vsebin. Moj današnji gost je bil Petr Lajsek.

Upoštevajte, da to ni finančni nasvet.